V začetku leta je krvi željno prebivalstvo dobilo v zobe novo kost. Diploma Bojane Rudovič Žvanut z naslovom Pomen bureka v Sloveniji se je pokazala kot ultimativni dokaz razvrednotenja študija pri nas. Število ljudi, ki so prebrali to slavno nalogo, pa na drugi strani verjetno ni preseglo števila bralcev vseh drugih diplomskih del. In to kljub žolčnim debatam in globoki užaljenosti zlasti tistih, ki do svoje diplome nikoli niso prišli.

Ves ta direndaj okoli omenjene diplomske naloge je bil povod za okroglo mizo prejšnjo sredo z naslovom Urbane kulture hitre prehrane v okviru četrtega kulturološkega simpozija. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Franc Trček, Luka Zevnik, avtorica diplome Bojana Rudovič Žvanut in njen mentor dr. Peter Stankovič. Med debato se sicer niso veliko ubadali z upravičevanjem, zakaj so take na videz banalne raziskave segmentov vsakdanjega življenja smiselne. Slovenceljni, ki bi potrebovali takšna pojasnila, se namreč ne udeležujejo takšnih dogodkov. Kakor koli, na okrogli mizi je bilo večinoma govora o sami prisotnosti hitre prehrane na našem prostoru in o stigmatiziranosti hrane z jugoslovanskega področja.

Najprej poslušajmo pojasnilo avtorice, zakaj je izbrala ravno to temo.

Luka Zevnik, asistent na Fakulteti za družbene vede, ki dokončuje svoj doktorat, je precej pregledno predstavil razloge za odsotnost slovenske hitre prehrane.

Hitra prehrana je torej domena urbanih naselij in kot taka pomemben del nočnega življenja naše najbolj urbane med neurbanimi - Ljubljane. O tem je več povedal Trček.

Bolečino v naših domoljubnih srcih zaradi vesti, da navsezadnje nimamo tradicionalne hitre hrane, s katero bi lahko konkurirali umazanemu bureku, je zdaj še poslabšala novica o nizki stopnji naše urbanosti. Ampak večina tako ni prebrala tega v zloglasni diplomski nalogi. Od kod torej takšno razburjenje nad njeno domnevno banalnostjo? Žal je težko verjeti, da bi ljudi resnično skrbelo za razvrednotenje in slabšanje šolstva, medtem ko jih številne šolske reforme v sprejemanju ne ganejo kaj dosti. Verjetno pač še ena tema za pogovor med sosedi.

In če se vrnemo k začetni dilemi, zakaj so razne družboslovne raziskave smiselne. Najbolje je smiselnost opazovanja kulturnih vzorcev v nekem intervjuju na tem konkretnem primeru razložil Stankovič:
»Slovenski občutki večvrednosti nasproti južnjakom niso nekaj abstraktnega, ampak potekajo skozi konkretne artikulacije, od katerih je zelo pomembna ta, da je neka značilno 'južnjaška' hrana označena kot nekaj skrajno banalnega.«

Je pa res, da ta diploma, kot še marsikatera, pa naj bo še tako naravoslovna, ni pripomogla k rasti našega dragega bruto domačega proizvoda, ki je očitno merilo za vse in ultimativni razlog za naš obstoj. Živela uporabna znanost!

Ob misli na burek sline cedila Maja.