OFF NAPOVEDNIK

Primerek pasme rdeči tibetanski mastif je postal najdražji pes na svetu, saj so ga prodali kar za 1,4 milijona evrov. Gre za 11-mesečnega mladiča z imenom Hong Dong, ki še ni nehal rasti, a tehta že sedaj 80 kilogramov in naj bi bil popoln primerek svoje pasme, je dejal ponosni vzreditelj, ki se mu je tudi žep konkretno poglobil.

Tibetanskim mastifom je v zadnjih letih cena strmo narasla zato, ker so postali simbol razkošja in bogastva nove kitajske elite. Kitajski kupci te pasme psov, poleg astronomske cene za njihov nakup, mnogo denarja porabijo tudi za prehranjevanje svojih težko kategornih ljubljenčkov, kar je paradoksalno glede na stopnjo lakote na Kitajskem. Tibetanske mastife namreč hranijo le z najboljšimi kosi piščanca in govedine, ki jim dodajo morsko hrano. In glede na to, da gre za vrsto psa, ki ogromno poje, si lahko izračunate, koliko to stane v 10 letih.

Berete OFF program Radia Študent, ki bo venomer dostopen vsem.

OFF PROGRAM

Japonska agencija za jedrsko varnost je stopnjo nesreče v jedrski elektrarni v Fukušimi dvignila s četrte stopnje na peto na sedemstopenjski mednarodni lestvici jedrskih dogodkov. Generalni direktor mednarodne agencije za jedrsko varnost Jukio Amano, ki se mudi v deželi vzhajajočega sonca, je ob napovedal, da bodo v Tokiu začeli meriti stopnjo sevanja. Izrazil je še upanje, da bo japonsko javnost pomirilo, če bo sevanje poleg japonskih oblasti spremljala tudi mednarodna agencija. Po mnenju Amana so napori za stabilizacijo razmer v poškodovani jedrski elektrarni v Fukošimi 'tekma s časom'.


Libijska vlada je po resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki za zaščito civilistov pred napadi libijskih vladnih sil dovoljuje uporabo vseh 'potrebnih ukrepov', razglasila takojšnje začasno premirje. Libijski minister za zunanje zadeve Mussa Kussa je malo sprevrženo dejal, da so to storili zato, da bi sami zaščitili civiliste. Predstavniki libijske vlade še poudarjajo, da je resolucija nepravična, ker da niso napadali civilistov. Sicer je dopoldan v Parizu tiskovni predstavnik francoske vlade Francois Baroin napovedal, da naj bi se vojaška akcija proti Libiji začela v roku nekaj ur, vendar za sedaj zaradi nenadoma razglašenega premirja stvar ostaja nejasna. Resolucijo, ki prepoveduje prelete nad Libijo in s tem daje osnovo za letalske napade, s katerimi bi zaustavili ofenzivo Gadafijevih sil na oporišča upornikov, je Varnostni svet sprejel včeraj. Resolucija pa izključuje možnost, da bi v Libijo napotili tuje pehotne sile. O resoluciji smo govorili z Milanom Brglezom s Fakultete za družbene vede, strokovnjakom za mednarodne odnose in mednarodno pravo.



Več o tej temi pa v kultivatorju po OFF-u.

Uporniki v Libiji so sporočili, da so Gadafijeve sile ponoči pred razglašenim premirjem nadaljevale napade na uporniško trdnjavo Misrata, ki se nahaja 210 kilometrov vzhodno od Tripolija. Tako je na mesto od četrtka zvečer, po informacijah upornikov, padlo na desetine bomb vseh vrst. Sicer je libijska državna televizija včeraj pozno zvečer poročala, da so Gadafijeve sile zavzele omenjeno mesto, vendar so to zanikali uporniki. Slednji so Misrato prevzeli 10 dni po začetku vstaje proti Gadafiju 15. februarja. V sredo so bile v ofenzivi na Misrato ubite najmanj 4 osebe, več deset pa je ranjenih.

Privrženci predsednika Jemna Alija Abdullaha Saleha so s strelnim orožjem v prestolnici Sana ubili najmanj 30 protestnikov, še več pa jih bilo ranjenih. Do streljanja je prišlo, ko so se protestniki po jutranjih molitvah zbrali pred univerzo in ponovno zahtevali odstop Saleha. Protestniki se večkrat spopadajo z privrženci Saleha. Slednji se sooča s separatističnim gibanjem na jugu države in neprestanimi konflikti s sunitski plemeni na severu ter z nezadovoljno množico ljudi. Saleh je dejal, da se leta 2013 ne bo potegoval še za en mandat, ne namerava pa odstopiti.

Meseca aprila bodo v Nigeriji potekale kar tri vrste volitev. V državi se pripravljajo na parlamentarne, predsedniške in pokrajinske volitve. Da bi tamkajšnji nadaljnji politični razvoj države potekal v skladu z domačo in mednarodno zakonodajo, je vlada Zvezne republike Nigerije k spremljanju razvoja volitev povabila Evropsko unijo. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Catherine Ashton, je za vodjo opazovalne misije imenovala evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Ta je danes Ashtonovi oddal prvo poročilo. V Evropskem uradu Lojzeta Peterleta so tudi spregovorili o opazovalni misiji Evropske unije in predstavili prva opažanja med obiskom države, ki so ga opravili prejšnji teden. Več nam bo povedal Peterle sam:



Nigerijski državljani se čutijo oropane političnih možnosti zaradi interesa in vmešavanja tujih velesil. Peterle spregovori tudi o drugih opazovalnih misijah in o interesih po nigerijskemu naravnem bogastvu:



Federacija Bosne in Hercegovine je pet mesecev po parlamentarnih volitvah vendarle dobila novo vlado. Sestavljajo jo ministri iz Socialdemokratske stranke, Stranke demokratske akcije, Hrvaške stranke prava ter Narodne stranke z delom za blaginjo. Vlado so izbrali na izredni seji predstavniškega doma Federacije Bosne in Hercegovine neposredno po tem, ko sta predstavniški dom in dom narodov Federacije Bosne in Hercegovine potrdila imenovanje Živka Budimira, iz Hrvaške stranke prava, za predsednika Federacije Bosne in Hercegovine ter Misrada Kebo iz Stranke demokratske akcije in Svetozarja Pudarića iz Socialdemokratske stranke za podpredsednika. Novi predsednik vlade Federacije Bosne in Hercegovine je postal Nermin Nikšić iz Socialdemokratske stranke.


V Kranju je potekala novinarska konferenca alternativnega kulturnega društva Izbruh, na temo prostorske problematike z naslovom - Resnica o Izbruhovem kulturnem bazenu ali še en izbris kulturnega hrama na račun kapital-fašizma. Pred kranjskim kulturnim Izbruhovim bazenom se je mudil sodelavec radia Študent Matevž Pistotnik, ob sebi pa je imel tudi predsednika društva Izbruh, Maka Severja. Prisluhnimo kratkemu pogovoru o prostorski problematiki društva, ki je pred kratkim izgubilo prostore v zapuščenem kranjskem bazenu:



Poslanec Socialnih demokratov Luka Juri predlaga vladi, da glede plinskih terminalov, ki jih Italija namerava postaviti v tržaškem zalivu, vloži tožbo neposredno pred italijanskimi sodnimi organi. Tako bi se teme, poleg politično diplomatske note, lotili tudi na pravnem nivoju. Več nam bo povedal Juri: