Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Al Capone (2644 bralcev)
Petek, 18. 3. 2011
Juliette



Al Capone

Naveličani gneče v času kosila in mlatenja obrokov v najhitrejšem možnem času, medtem ko ti za vrat dihajo lačni študentje, ki svoje jakne že obešajo na tvoj stol, smo se odločili za radikalno potezo. Pošten in delaven študent je lačen tudi na Gospodov dan, svetost nedeljskega okolja pa smo zamenjali s svetiščem tega stoletja, nakupovalnim centrom City Park.

V zgornjem nadstropju nakupovalne meke je budno okno zaznalo restavracijo Al Capone, kjer je bilo natakarjev skoraj več kot gostov. In res, nekaj sekund po težki izbiri lokacije mize, smo bili že postreženi. Dveh ortodoksnih vegetarijancev nekam skromna ponudba brezmesnih pic ni prepričala, zato smo navalili na peresnike z mediteransko omako in peresnike pancho. Pri slednjih gre za besedno igro s sirom nacho, ki je njihova bistvena sestavina.

V plus štejemo dejstvo, da je bila solata na mizi nekaj minut pred glavno jedjo, torej ni gnila na testeninah v želodcu. Pretirane škode v vsakem primeru ne bi bilo, saj govorimo o nekaj listih zelene solate in četrtini paradižnika, ki ga je nekdo želel optično povečati z rezanjem na tri kose. Vseeno nas je razveselila ponudba kisa in olja na vsaki mizi posebej, saj se s tem solati ni treba odpovedati tistim, ki jo jedo brez nepotrebnih in zdravju škodljivih dodatkov.

V zelo kratkem času sta na mizo zajadrala dva krožnika prej omenjenih testenin. Solidno porcijo je polepšal kupček rukole. Menjava krožnikov je omogočila soglasno oceno o občutno boljših testeninah z mediteransko omako, ki so bile povprečno dobrega okusa. Testenine pancho so temeljile predvsem na nacho siru z nekaj koščki zelenjave in bi jih opisali kot povprečno dolgočasne.

Tem je sledil še košček peciva. Govorimo o še kar posušenem biskvitu velikosti približno tri krat tri centimetre. Nemilosti gurmanskih okuševalcev ga je rešil predvsem kokosov posip.

Naknadna refleksija tokratnega obedovanja za nekaj manj kot tri evre se ni pretirano oddaljila od prvotnega vtisa. Sami restavraciji, postrežbi ali hrani ne gre ničesar očitati. Nismo našli črva v solati, ščurka v testeninah ali plesni v sladici. A vendar ni nič tako prepričalo, da bi se tja še velikokrat vračali.

Gurmansko zadovoljna, a ne zadovoljena Julija Somrak.



Komentarji
komentiraj >>