Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DAVILA 666: Tan Banjo (In The Red, 2011) (ponovitev 30. 3. 2011 ob 00.30) (1395 bralcev)
Sreda, 23. 3. 2011
bruc



* Davila 666 sploh niso več neznanka na garažnorockovski sceni. Leta 2008 so izdali svoj prodorni prvenec pri »In The Red Records«, potem je sledilo še nekaj singlov in skupni singel z The Dirtbombs ter dva E.P.-ja, ki sta izšla lansko leto. Sedmerica izvirnih garažnih rockerjev prihaja iz Porto Rica, natančneje iz San Juana, vendar se zadnje čase bolj malo zadržujejo v domačih krajih. Njihova razvratna verzija garažnega rock'n'rolla in popa jih je ponesla na številne turneje po Severni Ameriki. Davila 666 se pridružujejo svojim slavnejšim vrstnikom Black Lips in The Dirtbombs. Njihova glasbena izraznost zelo močno spominja na omenjena benda.

Tudi na zadnjem albumu »Tan Bajo« se zadeve niso bistveno spremenile. Davila 666 spretno krmarijo med divjo garažno rockovsko ekspresijo in pop melodično igrivostjo. Zanimivo je, da so se odločili za prepevanje v španskem jeziku. Prav izražanje v domačem jeziku jim daje poseben čar in privlačnost. Davila 666 nam tudi tokrat predstavljajo zelo preproste skladbe, ki so sestavljene iz največ treh akordov. Njihovo zaporedje je domišljeno prepleteno, harmonično in zelo uravnoteženo. Večglasno prepevanje v španskem jeziku, dolge repeticije refrenov in številni spremljevalni vokali ter vzkliki in vzdihi nas na trenutke popeljejo tudi v zvok pop izraznosti 60. let. Po drugi plati so Davila 666 zelo uporniški bend. Vse od svojih začetkov slovijo po svojih izjemno energičnih in malodane razvratnih nastopih, ki jih tu in tam popestrijo tudi s kakšnimi odbitimi kostumi.

Njihova energičnost, sproščenost in neobremenjenost se eksponirajo tudi na njihovem drugem albumu »Tan Bajo«. Album se prične z »napsihiranim« sakralnim uvodom »Tan Bajo«. Sledi odlična skladba »Obsesionao«, ki se je znašla tudi na prvem promocijskem singlu. »Obsesionao« me takoj spomni na The Dirtbombs iz njihovega zlatega obdobja, ko so se še ukvarjali z obdelavami soula. To se je seveda dogajalo na albumu »Ultraglide In Black«. Vendar Davila 666 niso zgolj kopija The Dirtbombs. V svoji izraznosti vendarle nosijo veliko mero originalnosti in neoporečnosti. Album »Tan Bajo« je zelo dinamičen in poslušljiv. Po odštekani, skoraj psihedelični skladbi »Obsesionao« nas presenetijo s popom 60. let v skladbici »Yo Seria Otro«. Takoj, ko sem slišal uvodne takte skladbe, so mi na misel prišle dekliške pop skupine iz šestdesetih. Kakšne The Shangri-Las bi bile kar ustrezna primerjava. Vendar Davila 666 svoje večglasje in spremljevalno prepevanje zaokrožijo z grenkim priokusom samoironije in sarkazma, tako da njihove pop skladbice konec koncev ne delujejo več tako sladko kot pri omenjenih dekliških skupinah. Veliko pristne zafrkancije in sproščenosti se skriva v glasbi Portoričanov. Po drugi plati znajo biti tudi punkersko uporniški, kot so na primer v skladbi »Noche de Terror«. Davila 666 so prav zaradi svoje raznolikosti in dinamike izjemno zanimiv in privlačen bend, ki na svoje koncerte vabi čedalje več zainteresirane publike. Njihovo ime postaja čedalje bolj prepoznavno. Počasi, a spretno so se postavili ob bok velikim garažno rockovsim bendom iz bogate polstoletne zgodovine tovrstnega žanra. Razveseljivo je, da so prepričljivi tudi na svojih studijskih izdelkih. Njihov zadnji album v glasbenem in produkcijskem smislu predstavlja velik napredek v primerjavi s prvencem. Še več, lahko bi ga postavili ob bok najzanimivejšim albumom sodobne garažnorockovske izraznosti. Portoričani ne kopljejo zgolj po zgodovini glasnega kitarskega rock'n'rolla, temveč mu dodajajo svojo lastno, izvirno svežino, ki predstavlja velik potencial nebrzdanosti in direktnega garažnorockovskega užitka.

pripravil Brane Škerjanc



Komentarji
komentiraj >>