Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NOVA HUMANITARNA VOJNA (2299 bralcev)
Torek, 22. 3. 2011
Luka T.



V nedeljo so se na deveto obletnico invazije na Irak začele vojaške operacije nad Libijo. Resolucijo Združenih Narodov številka 1973, ki sta jo predlagali Francija in Velika Britanija so v veliki meri podprle Združene države Amerike, kritizirali pa Rusi, Indijci in Kitajci, vendar, zanimivo, nobena od stalnih članic Varnostnega sveta ni vložila veta, Rusi in Kitajci so se le vzdržali glasovanja.

Resolucija je tehnično gledano popolnoma odvisna od ameriških vojaških kapacitet, vendar Američani niso bili niti pobudnik, niti zavzet podpornik resolucije. Svoje sile so bili, po besedah ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton, pripravljeni ponuditi le v okviru širše mednarodne koalicije ter s podporo Arabske Lige in Afriške Unije. Zadnja je intervenciji v Libiji odrekla vso podporo, zato se je geopolitični diskurz kmalu omejil na podporo Arabske lige. Ta je bila izjemno specifična glede omejitev poletov. Bombardiranje ciljev, ki bi ogrožalo civiliste, ne bi smelo biti zajeto v resolucijo, da bi dobila podporo Arabske Lige. Zato ni presenetljivo, da je predsedujoči omenjeni ligi Amr Moussa takoj kritiziral njeno izvajanje in povedal, da so Arabsko Ligo zavedli v podporo sklepu, ki ga sedaj izkoriščajo kot podlago za splošno vojaško intervencijo.

Na tem mestu velja omeniti, da je Arabska Liga resolucijo podprla z izrecnim namenom zaščite civilistov, vendar je povsem jasno, da se vojaški aparat le stežka ustavi, ko ga enkrat spraviš v tek. Vzpostavljanje zračne premoči seveda zahteva uničevanje libijskih protiletalskih kapacitet. Trenutni odzivi arabske lige pa jasno kažejo, da se tudi ta organizacija spreneveda glede svoje odgovornosti za morebitno zahodno invazijo v Libiji.

Naj povzamemo. Napade so res začela francoska letala, a ob tem jih je podpiral salvo več kot 100 ameriških vodenih raket. Poveljstvo nad operacijo je v rokah ameriških častnikov, poleti pa se usmerjajo preko ameriških nadzornih letal AWACS. Vse niti operacije so torej v ameriških rokah, ameriški politiki s predsednikom Barackom Obamo na čelu pa ponovno govorijo o humanitarnem poslanstvu, ki jim ga je naložila mednarodna skupnost. Pri tem naj ne bi bili pobudnik operacije, ampak le zvest izvajalec, ki mu je vloga svetovnega policaja prej breme kot privilegij.

Zahodne medije so polnili posnetki libijskih vstajnikov, ki so trdili, da se ne morejo boriti proti dobro oboroženim Gadafijevim silam. Nimajo niti letal niti oklepnikov niti naprednih protiletalskih raket. Če naj bi pro-demokratična vstaja preživela, je odvisna od intervencije mednarodne skupnosti, ki bi s prepovedjo poletov izravnala razmerja moči na libijski šahovnici. Zato je na mestu vprašanje, kaj prepoved poletov sploh je?

Združene države Amerike so edina svetovna supersila z zračno premočjo. V konvencionalni vojni so sposobne poraziti letalske sile katerekoli države in nato vzpostaviti asimetrično bojevanje, v katerem ameriško letalstvo popolnoma dominira na nebu in posledično v konfliktu. S prepovedjo poletov so nad libijsko nebo poslali nadzorna letala AWACS, v katerih sedijo vojaški kontrolorji poletov, ki lahko odredijo sestrelitev vsakega zračnega plovila, katerega let ni odobren. Seveda je to s stališča Gadafija kršenje suverenosti libijskega zračnega prostora, zato bo skušal z vsemi protiletalskimi kapacitetami preprečiti uveljavljanje resolucije. Da pa jo bodo zahodna letala lahko varno uveljavljala, morajo bombardirati talne cilje oziroma uporabiti vso potrebno silo, kot se glasi črka resolucije. To pa seveda predvideva eskalacijo konflikta.

Zato ni presenetljivo, ko neodvisni mediji poročajo o ameriških posebnih enotah in vojaških svetovalcih, ki so med prvimi tujimi škornji na terenu vzhodne Libije. Ne presenečajo niti poročila, da so Združene države prosile Savdsko Arabijo, naj libijskim upornikom pomaga z vojaško opremo. V Libiji prihaja do tako imenovane balkanizacije konflikta, ki vse bolj očitno vodi v državljansko vojno. Torej vojno med Gadafijevim režimom ter gibanjem, ki se je začelo kot pro-demokratična ljudska vstaja, sedaj pa se zaradi režimske vojaške premoči vse bolj spreminja v obupan boj, ki se v imenu preživetja opira na vojaško asistenco nekdanjih kolonialnih sil.

Gadafijev režim ni vreden zagovora, vendar je potrebno omeniti, da je Libija med vsemi članicami organizacije izvoznic nafte OPEC relativno najbolje porazdelila svoje naftne dobičke. Precej bolje in korektneje, kot je to v navadi med režimi arabskih naftnih kalifatov pod posredno ameriško upravo. Američani ne zavajajo svetovne javnosti, saj so nam dali vedeti, da je prepoved poletov poleg zaščite civilistov tudi spodbuda k spremembi režima ekstravagantnega Gadafija, pregovornega protikolonialnega bojevnika, ki je Libijo osvobodil zato, da jo je lahko zasužnjil pod svojim jarmom. Kaj ga bo nadomestilo, še ni popolnoma jasno, a eno je gotovo. Novi režim ne bo imel niti moči niti pravice, da nacionalizira prihodke od izvoza libijske nafte. Direktivam Washingtona bo sledil bolje in hitreje, kot je to počel Gadafi, vse do njegove vzpostavitve pa bodo nekdanje kolonialne sile zasegale libijsko premoženje v tujini, kot se je zgodilo v primeru banke UniCredit v Italiji, ki je preprosto zamrznila glasovalne pravice libijskega kapitala. Seveda zaradi etičnih zadržkov, ki jih bankirji gojijo do režimov, znanih po zatiranju svojega prebivalstva.

Združene države Amerike svetovno javnost ponovno skušajo prepričati, da je doseganje njenih nacionalnih interesov le marginalna posledica moralne svetovne politike. Zato spomnimo na brutalno, a resnično ugotovitev ameriškega državnika Thomasa Jeffersona, po kateri je drevo svobode potrebno občasno zaliti s krvjo patriotov in tiranov. Če si Libijci resnično želijo prihodnosti brez tiranov, bodo to drevo morali zasaditi sami brez pretiranega opiranja na tujo vojaško pomoč. Le tako bodo lahko resnično uživali v njegovi senci.

Imperialno politiko je komentiral Luka T.



Komentarji
komentiraj >>

Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
tri-pet [25/03/2011]

"Če si Libijci resnično želijo prihodnosti brez tiranov, bodo to drevo morali zasaditi sami brez pretiranega opiranja na tujo vojaško pomoč. Le tako bodo lahko resnično uživali v njegovi senci." zadnja dva stavka tega sestavka sta zame en hud cinizem. vse je boljše kot pakt z američani, tud če tanki vozijo čez ljudi, a ne?! boljši članek na isto temo: http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042433169
odgovori >>

    Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
    bojan [26/03/2011]
    Piše: "...brez PRETIRANEGA opiranja na tujo vojaško pomoč." Jest to razumem kot poziv k opreznosti glede zanašanja na pomoč Zahoda. Vemo namreč, da aktivacije zahodne vojaške sile v Libiji ni sprožila humanitarna kriza, ampak je to pripravljanje terena za povojno rezanje kolača. "Drevo svobode" bo tako le zahodna balkonska cvetlica, ne pa drevo, ki bo služilo prebivalcem Libije. Ni sledu o cinizmu.
    odgovori >>

      Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
      tri-pet [26/03/2011]
      "pozivanje k opreznosti glede zanašanja na pomoč zahoda" je traparija. na terenu so stvari precej jasne: uporniki proti gadafiju so bili pred intervencijo zahoda (na žalost) obsojeni na brutalno smrt in samo OBILNA pomoč v obliki bomb in raket je njihove možnosti za preživetje povečala. iz tega vidika se mi zdi pisarjenje avtorja članka o samostojnem "zalivanju drevesa svobode" cinično in sprenevedavo pametovanje salonskega levičarja, ki se ne more sprijazniti z ironijo usode, ki tu pa tam (vsem nam za inteligenčni test) poskrbi, da se celo morilska mašinerija kot je ameriška za trenutek znajde na pravi strani. in ne, ne strinjam se s tvojim mnenjem, "da aktivacije zahodne vojaške sile v libiji ni sprožila humanitarna kriza". zahodu bi bistveno bolj ustrezalo stanje kot je bilo pred uporom v libiji, ko so z gadafijem zgledno sodelovali, poslovali in prijateljevali. vojna namreč stane, rezultat pa, kot smo se naučili vsaj iz iraka in afganistana, vsem bombam navkljub, ni predvidljiv. ja, aktivacijo zahoda v libiji je sprožila prav humanitarna kriza in nič drugega. seveda pa ne gre zgubljati besed o kakršnem koli altruizmu. račun za kerozin in svinec bodo izstavili, če bodo le imeli komu.
      odgovori >>

        Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
        evi [27/03/2011]
        Ameriški dolar je ena taka hecna valuta, ki je krita le z vojaškimi intervencijami. V smislu, če ne želiš uporabljati ameriškega monopoly denarja, dobiš embargo ali bombe. Cena vojne je relativna stvar, če jo plačuješ z denarjem, ki ga proizvajaš po potrebi. Pravi poraz za Američane, bi bil konec ocenjevanja nafte v dolarjih. Ameriški aparat marsikdaj uniči manjše zlo kot je to storil s Sadamom, ki je nafto prodajal za evre, ali kot to sedaj počne z Gadafijem. A precejkrat ga nadomesti z večjim ali pa kar z vakuumom moči - torej splošnim clusterfuckom. Poudarjam, da nisem skušal salonarsko zagovarjati Gadafija, vendar je treba vzeti v račun tudi fiskalno geopolitiko. Hvala za komentar, Luka T.
        odgovori >>

        Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
        evi [28/03/2011]
        Humanitarna kriza akcije Zahoda ni sprožila, temveč je le ustvarila primerno dimno zaveso oziroma lepo PR iztočnico zanjo. Zahod se je pač moral pozicionirati v novih razmerah v Libiji. Seveda so imeli raje Gadafija, sam jebi ga, stvari so se spremenile. In to, ali se ameriška morilska mašinerija kdaj pa kdaj znajde na "pravi" strani, je z vidika mojega prvega odgovora na tvoj komentar popolnoma nepomembno. Govorim namreč o temu, da ta mašinerija na "pravi" strani ni zaradi tega, ker je stran "prava", ampak ker računa na to, da bo "prava" za ameriške militaristično-gospodar ske interese. Očitki o salonskosti so pa čisto bedni in dolgočasni.
        odgovori >>

          Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
          tri-pet [28/03/2011]
          izraz "salonski levičar" je precej močan in ga uporabljam le redko. ampak tukaj res ne gre drugače. razmišljaš pač na tak način, da bi bila v vsakem primeru kriva imperialistična amerika. če zahod ne bi posredoval v libiji in bi dobili še eno srebrenico, vukovar ali ruando, bi seveda z lahkoto rekli: krivi ste, ker niste naredili nič, gledali ste proč, ko so tanki vozili čez ljudi, zdaj se boste pa malo prihuljili, počakali da mine najhujše, potem pa spet naprej poslovali z gadafijem. no, ko pa je zahod le posredoval, smo pa že pri komentarjih: ja, to delajo samo zato, da bodo lahko po vojni še lepše črpali nafto in vladali, humanitarna katastrofa je le PR. pa kaj naj bi po tvoje vendar storili ti "ubogi" imperialisti, da bi bili vsaj enkrat deležni pohvale? je sploh kaj takega, razen morda samoukinitve? resno te to sprašujem. od nekdaj vemo, da svetu vladajo interesi velikih, ampak če že vnaprej vem da bo ob naslednji žledi ali poginu paglavcev v tivolskem bajerju spet kriva ta imperialistična amerika, potem res ne vem zakaj naj bi to bral/poslušal ampak grem raje brat/poslušat koga, ki mi bo povedal kaj novega.
          odgovori >>

            Re: NOVA HUMANITARNA VOJNA
            bojan [29/03/2011]
            Nihče te ne zadržuje na tej strani. Glede imperialistov pa tole: ni razumno pričakovat njihove samoukinitve, tudi na silo jih ni smiselno ukinit, morajo odmret. In ja, karkoli bodo "imperialisti" naredili, bo vredno kritike, ker škodljivost je inherentna njihovemu početju. Hvaljenje akcije v Libiji kljub poznavanju interesov pa je kot da bi Hitlerja hvalil, ker je brezposelnost v medvojni Nemčiji znižal na rekordno nizko raven. Vemo kako. Skratka, da povem še bolj jasno: zaščita civilov je le kolateralna škoda te akcije, na končni račun bo treba pa še počakat.
            odgovori >>