Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TOMAŽ PENGOV: Drevo in zvezda (Sanje, 2011) (2673 bralcev)
Nedelja, 3. 4. 2011
outlaw



* Naslov zbirke Drevo in zvezda, Tomaža Pengova, je vezan na besede ali drobec poezije iz njegovih dnevniških zapisov, ki se v celoti glasijo takole:
»ko drevo zapoje
in zvezda skozenj svetli
to občutiš kot bežnost
in enkratno težnost«

Pred tem je v knjigi zapisan še en pomenljiv drobec poezije:
»besede
orodje mojega bivanja
ušle so mi na robu potovanja
tako da nisem prinesel nazaj
ničesar za vas«
Besede so res svojevrstno orodje bivanja Tomaža Pengova. Besede, večinoma odete v napev. V napev »med glasbo in njeno tišino«.

Poezija in pesmi Tomaža Pengova niso le odsev časa. Tomaž Pengov je bil en ključnih ustvarjalcev tistega časa. Dobesedno. V njegovih pesmih ne le odseva dogajanje šestdesetih in sedemdesetih, on je soustvarjal tisti čas. S »šumijevci«, kot jih imenujejo nekateri. Torej s krogom pesnikov, pisateljev, kulturnih teoretikov in snovalcev, ki so se zbirali v nekdanjem lokalu s tem imenom. Večinoma pa sam. Eden od njegovih prijateljev je Milan Dekleva. Tudi edini, kot pove Pengov v nekem intervjuju, ki zna razložiti njegove pesmi, ki si jih ne zna razložiti niti on sam. Milan Dekleva jih razloži teoretično, pravi Pengov. Zato ni naključje, da je Milan Dekleva napisal spremno besedo, v kateri je, med drugim, Tomaža Pengova označil za pevca magičnega eksistencializma. Ob tem je poskušal na svoj, spet pesniški način opredeliti Pengovovo ustvarjanje. Vendar je »skrivnost ostala neizrečena«. Zato zapis Milana Dekleve ni razlaga ali poskus razlage poezije in nasploh ustvarjanja Tomaža Pengova v smislu razlagalca Hermesa, temveč neke vrste ključ, ki odpre vrata v svetove, po katerih potuje Pengov. Bralka in bralec, poslušalka in poslušalec lahko sama neokrnjeno raziskujeta te prostore.

Zbirka Drevo in zvezda vsebuje knjigo in nosilec zvoka ali zvočno knjigo. V knjigi so zapisane vse pesmi z njegovih albumov, odlomki iz dnevnika iz 1968. leta in omenjena spremna beseda Milana Dekleve. Nosilec zvoka pa prinaša doslej neobjavljene posnetke pesmi, instrumentalov in recitacij Tomaža Pengova. Dnevniški zapiski so zanimivi, ker odškrnejo vrata v čas konec šestdesetih, ko je Tomaž Pengov popotoval po Evropi. Nekatere drobce zgodb s tistih potovanj smo svoj čas – v sedemdesetih letih in na začetku osemdesetih - slišali na njegovih nastopih, kjer je posamezne pesmi, takrat predvsem tiste, znane z antologijskega prvenca Odpotovanja, pospremil z opisi okoliščin njihovega nastanka in z na to vezanimi prigodami s potepanj po Evropi.

V tukaj zabeleženih dnevniških zapisih je eden najbolj pomenljivih tisti del, v katerem opisuje obisk medtem na obali pri Amsterdamu nasedle in zapuščene ladje, ki je nosila piratski Radio Caroline. Ob tem privrejo spomini, o katerih sedaj ne bi razpredal. Omenil bi le enega: kako težko je bilo takrat, konec šestdesetih in v prvi polovici sedemdesetih, priti do dobre glasbe, ne le pri nas, kjer se je, nenazadnje, od maja 1969. leta v ljubljanski kotlini oglašal vsaj tale radio, ki ga pravkar poslušate. V njegovem takratnem kletnem studiju je Tomaž Pengov v začetku sedemdesetih poskušal posneti pesmi za album Odpotovanja, pa je nato, ker na Radiu Študent tudi ponoči ni bilo dovolj miru, našel zavetje v kopalnici svojih staršev. V nekem intervjuju je povedal, da je na tistih snemanjih ob izvedbi pesmi Ladje prostora dobesedno odjadral in se je izvedba raztegnila na dvanajst minut. Predolgo za ploščo, zato je moral pesem odigrati še enkrat in jo končati pri sedmih minutah. Verjetno nekje še obstaja tista izvirna, dvanajstminutna izvedba?

Sedaj je marsikaj drugače, vsaj v pogledu dostopa do kulturnih artefaktov, med katere sodi tudi ustvarjanje Tomaža Pengova. V tem pogledu, namreč dostopnosti, je zanimiva in nadvse dragocena tudi pričujoča zbirka. Zapolnjuje bele lise. Tudi največji poznavalci Tomaža Pengova so in bodo gotovo z veseljem in s spoštovanjem vzeli v roke knjigo in ploščo Drevo in zvezda. Za začetnike pa bo zbirka morebiti dobrodošel uvod, namig, obris ustvarjanja Tomaža Pengova. Na albumu se namreč izmenjujejo recitacije nekaterih pesmi, ki jih poznamo uglasbene s plošč, z instrumentali, ki jih je, pretežno z Ladom Jakšo, posnel tudi za kake gledališke predstave. Najbolj dragoceni biseri pa so na začetku in koncu. Najprej kot uvodna doslej neobjavljena pesem Karkol z Ano Hartman in z Ladom Jakšo. Mimogrede, to pesem je, s pomočjo gostje Bogdane Herman, odigral na nastopu v Kinu Šiška februarja letos. Tam je izvajal tudi novejšo pesem Jebel Marra, namenjeno dokumentarcu Toma Križnarja o Darfurju, ki je na zbirki Drevo in zvezda zabeležena le z besedami v knjigi. Na nosilcu zvoka ni posneta. V izteku le-tega je vrhunec z osemnajstminutno transcendentalno hipnotično Silbo Tomaža Pengova in Jerka Novaka, več kot dvajsetminutno instrumentalno razgradnjo z naslovom Pegam in Lamberger Tomaža Pengova z nekaterimi od ustvarjalcev, s katerimi je v drugi polovici sedemdesetih poskušal delati pod imenom Salamander, na koncu pa še tri različice pesmi Tihe so njive. Najprej recitacija, nato instrumental Tomaža Pengova in Jerka Novaka in na koncu celota, ki jo ob njuni spremljavi odpoje Bogdana Herman.

Odkruški zgodovine, drobci, ki jih je z že prislovično skrbnostjo pri tovrstnem početju pozabi iztrgala založba Sanje. Zbirka, ki postavlja v perspektivo dosedanji opus Tomaža Pengova. Le ponižno lahko upamo, da ga tudi ne zaključuje.

pripravil Milko Poštrak


Komentarji
komentiraj >>