Petek, 1. 4. 2011
Borja
* Bespoke je prvi Daedelusov album po treh letih, kar pa ne pomeni, da je kalifornijski dandijevski mojster monoma ta čas lenaril, saj nas je redno zalagal s singlicami, EP-ji, posnetki nastopov in remiksi za razne založbe, od losangeleskih lokalnih Brainfeeder in Alpha Pup, do Warp, All City. Na plati slišimo številna sodelovanja - od vokalistov, do beatmakerjev in glasbenikov. Zvočno totalna razmetanka, kar je pri Alfredu Darlingtonu skoraj samoumevno.
Daedelus nedvomno izstopa iz svoje losangeleske druščine. Tako po svoji muziki kot tudi imidžu. Čeprav je v resnici izjemno vešči producent, ki zna skockati tako (hiphoperske) bite kot nasičene in ritmično razmetane odfukancije težko sledljivih referenc, pa je veliko bolj znan po slednjih. Pred tremi leti je z albumom Love to Make Music to začel sodelovanje z velikanko Ninja Tune. Album je bil nekakšen Alfredov poklon britanski klubski sceni devetdesetih let, z obveznimi acidaškimi synth linijami in narezanimi breakbeati, plošča pa je kljub izjemnim, adrenalinsko našopanim delom bila vseeno slišati nedodelano, preveč je bilo posnetkov, pri katerih bi bilo pričakovati neke zasuke in presenečenja, ki pa se niso nikoli zgodili.
Njegov novi projekt se imenuje Bespoke, kar pomeni “predmet, ki je narejen po meri”. Ne samo, da Daedelus nosi unikatno narejene viktorijanske reklce, tudi njegova muzika je nedvomno precej edinstvena, saj Alfred ne da kaj preveč na žanrske recepte in obrazce, kadar pa jih le uporablja, jih bistro zapakira v ironijo in humor, kar na sicer precej drugačen način v isti meri ali celo bolj učinkovito uspe Luke-u Vibertu (s projektom Wagon Christ).
Prvi single s plošče Bespoke, Tailor Made, je napovedoval precej udaren, nasičen in gost projekt, nadvse primeren tudi za rotacijo po klubovjih. Že na prvo uho je bilo slišati svež pristop k produkciji, ki je mogočnejša, pa tudi aranžmajsko je bil postavljen sicer še zmeraj zelo dinamično, a natančno in sklenjeno.
S plato Bespoke Daedelus prvič uporablja cel arsenal živih inštrumentov, katerih jasno ne igra vseh sam, ampak tudi njegovi kolegi; klaviature igra Om' Mas Keith iz zahodnoobalnega kolektiva Sa-Ra, ki je tipkal tudi na prejšnjem albumu, kitaro Amir Yaghmai, večino bobnov pa je posnel Darlingtonov stric Pete Curry, sicer član surf benda Los Straitjackets. Ampak preseneti predvsem število gostujočih vokalistov, ki jih je res ogromno, celo takih, ki sicer to sploh niso. Na enem, mogoče vokalno celo najmočnejšem posnetku gostuje souler Bilal, na drugem se sicer raper Busdriver preizkusi v petju, tu je tudi zadnje čase izjemno dejavni beatmaker Baths in še mnogi drugi.
Začetek novega projekta se začne obetavno, izjemno razvejano, večstilsko, a kompaktno. Veliko bolj obvladaško od prejšnjega albuma, a tudi Bespoke na koncu podleže podobnemu simptomu. Druga polovica plate se začne vleči, idej je vse manj. Daedelus se torej zezne v sami dramaturgiji ali postavitvi in izboru posnetka ali treh. Na začetku, v prvih desetih minutah slišimo ves štos nove plate, v drugem delu pa kak komad z veseljem preskočimo. Vseeno, Bespoke še zdaleč ni dolgočasen izdelek in je verjetno Alfredov najbolj konsistenten, najbolj dodelan album doslej. Konsistenten seveda v smislu polnosti, zvočnosti in produkcije in nikakor v aranžmajskem smislu. Ta bi pomenila seveda smrt Daedelusovega prepoznavnega sloga, ki nikoli ni pri miru, vedno nekam bezlja, s tem, da pogosto ta hektičnost, shizofrena urejenost pogosto deluje sveže in duhovito. Daedelus je eden redkih, ki mu uspejo res nemogoče kombinacije, plejada glasbenih referenc neštetih tradicij, recimo big bandovskega jazza in acid housa devetdesetih. In ravno ta stil je izjemno riskantna praksa, saj kadar kombiniranja in drobljenja uspejo, izpadejo sveže in nepredvidljivo, kadar pa se le malo začnejo vleči, hitro izgubijo vso draž.
Bespoke je za Daedelusa korak naprej v smislu formalne albumske forme. Produkcija ne niha, zvočno gre za poln izdelek, ki ima ravno prav vokalov, izstopajočih trenutkov pa le ni veliko. Daedelusa bi lahko grobo vmestili v srednjo generacijo losangeleske beatmakerske scene. Pred leti je bil tako v glasbenem kot tudi performativnem smislu pravi pionir, ki je nakazal smer za številne mladce, ki so takrat okoli njega na kalifornijski sceni začeli tapkati po semplerjih. Sedaj je kar nekaj teh mladcev začelo izdajati razburljiv material, ki ga znajo suvereno predstaviti v živo, in paradoksalno s tem trenutkom Daedelus ni bil več edinstven. Kar je edino prav, saj je moč v množicah, premiki v godbenih stilih pa se dogajajo v scenah in ne pri posameznikih.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >> Re: DAEDELUS: Bespoke (Ninja Tune/ distribucija Matrix Music, 2011) (ponovitev 8. 4.
Miha [01/04/2011]
...redno zalagal s... posnetki nastopov... -kje jih lahko stauham??
Pa kje bi se dal plato pr ns nabavt?
Hvala za info & lp
odgovori >>
Re: DAEDELUS: Bespoke (Ninja Tune/ distribucija Matrix Music, 2011) (ponovitev 8. 4.
LukaZ [02/04/2011]
plato pri nas distribuira Matrix Music ... kontaktiraj primoz@matrixmusik.com
odgovori >>
Re: DAEDELUS: Bespoke (Ninja Tune/ distribucija Matrix Music, 2011) (ponovitev 8. 4.
Borja [03/04/2011]
Za plato ti je že Luka odgovoru, za te nedavne ep-je, nastopaške posnetke in podobno ti pa predlagam, da greš na discogs.com, preletiš njegovo diskografijo in pol mal poguglaš... Ziher boš kej najdu...
B.
odgovori >>