Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Mi smo univerza – med polemiko, dialogom, analizo, zagotovili in ljudmi (2118 bralcev)
Četrtek, 31. 3. 2011
Francii



Tako rektor po tem, ko je dobil besedo, po že do dobra ogretem plenumu, ki je prejšnji četrtek od pol četrte gostoval na filozofski fakulteti. V svoji sestavi je zajemal tako študente, profesorje, asistente, mlade raziskovalce in preostale prekarno zaposlene kot tudi nevidne delavce pa še koga.

Vendar je prav, da slišimo, kaj nam povedo organizatorji o tem, kaj naj bi Mi smo univerza bila. Prisluhnimo Draganu Nikčevnić:

Gibanje si je za prvi gib dogodka izbralo tematiko prekarnosti ter vprašanje študentskega in malega dela. Začetek je bil zastavljen precej tribunalno, torej z govorci, ki so predstavljali svoje analize, kar je posledično rezultiralo v pomanjkanju časa za debato. Ta je bila po glasovanju prekinjena, ko se je ravno dobro razživela.

Prisluhnimo, po tem, ko smo slišali rektorja in uvodničarja, razlagi Saša Furlana o tem, kaj naj bi prekarne zaposlitve bile, ter o dezintegraciji moči sindikata in rezervni armadi delovne sile:

Kako brezposelnost in njeno gibanje vidijo nekatere strategije za šolske politike? O njihovem gibanju več Primož Krašovec:

Nadaljnja analiza se je gibala v različnih smereh trgov delovne sile. O omejitvah, jajcih in drugih prekaritetah, ki jih prinaša malo delo, prisluhnimo Luki Mesecu:

Niso pa zgolj mediji - državni ali ne - tisti, ki prek raznoraznih oblik koristijo kvazi-flekibilnost trga delovne sile. Kaj malo delo pravzaprav prinaša? O tem več Urška Cocej:

Ni pa malo delo edina zadeva, ki pesti študentski živelj in se razširja še na brezposelne, lahko jim rečemo tudi tisti, ki doštudirajo, in upokojence. V javnosti se vedno bolj pojavlja strah pred plačljivostjo visokošolskega študija. O brezplačnosti ne moremo več govoriti, vsaj na tretji stopnji ne. Kljub temu pa znanje ostaja vrednota. O tem več Asta Vrečko:

Znanje sicer ostaja vrednota, vendar pa se vanj prek reform vse bolj zažirajo naplavine gospodarstva. Reforme ali spremembe se v visokem šolstvu, znanosti, raziskovalni dejavnosti in umetnosti kažejo predvsem skozi dokumente, kot je Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020, ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo. Kako zadeve dojema Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nam skozi lastno interpretacijo razloži Sašo Slaček:

Družba znanja oz. družba s polomljenimi nogami je zdaj končno pripravljena na polemični dialog. Zdaj lahko do besede spustimo tudi rektorja Univerze v Ljubljani Radovana Stanislava Pejovnika, ki pojasnjuje stališče univerze do šolnin in navrže še kakšno o globalnem avtoritarnem režimu kapitala:

Zaključimo pa z dokončno paranoično mislijo Primoža Krašovca, ki se nanaša na očitke Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:

Preden se od vas, poslušalstvo, dokončno poslovimo, naj povemo le, da je tovrstni prispevek zgolj kolaž dogajanja. Na spletu vam je na voljo tudi video gradivo, ki vas popelje skozi dobre štiri ure nepolemiziranja, analiziranja in debate, ki se je ponudila tekom gibanja Mi smo univerza.

S polemiko je za danes končal Francii.

 



Komentarji
komentiraj >>