Na poti na iz centra prestolnice na železniško postajo smo se ob umirjenem tempu in dobri družbi rahlo zlakotili in ožejali. Mogoče zaradi preobilice govoričenja ali pa zaradi nenavadno žmohtnega zraka, ki se je tisti dan valil po ulicah prelepega mesta. Zatekli smo se v Café bar in restaurant Roxly, katerega lega na Mali ulici 5 je bila za naše romanje več kot idealna.

Gre za prijeten prostor, ki spominja na pube angleškega tipa: s predpostorom, v katerem svojo avtoriteto izžareva točilni bar, in postopnim prehodom v bolj intimno sceno, kjer so nanizane še bolj intimne mizice. Natakar je z nasmeškom na obrazu poskrbel za naša suha grla, medtem ko smo se mi podali na kulinarično izkušnjo študentskega tipa. Pozitiven prvi vtis je kvarila le že precej utrujena kuhinjska krpa, ki jo je natakar zavithel po mizi. Njen vonj je pričal o že predolgem boju z nečistočo in je kljuval nosove še celih pet minut.

V Roxlyju študentom ponudijo z menijem sedemnajstih kosil, dodatno možnost pa nudijo tudi študentom s celiakijo, kar je več kot pohvalno. Vsem menijem so skupni dnevna juha, solata in sladica, izbor glavnih jedi pa vključuje tako testenine kot mesne jedi: purana, piščanca in svinjski zrezek. Poleg pred-zarisanih jedi z menija pa je dnevno na voljo tudi izbor šestih kosil, ki jih krasi prav tolikšno število hodov jedi, namenjeni pa so predvsem obiskovalcem poslovnega tipa, ki v Roxlyju radi obedujejo. Kot ponavadi pa gre za ponudbo kosil po principu kdor prej pride, prej melje.

Prav zaradi nekoliko pozne ure našega obeda, bìla je namreč že četrta, je bila ponudba nekoliko okrnjena. Odločili smo se za kosilo z menija, za slastno zveneče piščančje trakce v poprovi omaki na posteljici iz radiča, s prilogo pečenega krompirja. Njam!

Začnemo pri juhi. Ponavadi gre v Roxlyju za izbor dveh juh, študent pa ju lahko zaužije po obisku samopostrežnega terminala. No, nam je na voljo preostala korenčkova juhica z gresom, ki je prijetno ogrela naša telesa, okus pa je bil nekoliko na zasoljeni strani.

Med relativno kratkim čakanjem na glavno jed smo se zapodili v solatni bar, ki je brez dvoma starleta Roxlyjeve ponudbe. Študent si lahko v skodelico srednje velikost nabere zajetno količino solate. Izbor solat in njihov okus pa sta sama razlog, da Roxly obiščejo tisti, ki jim je solata še posebej ljuba. Na voljo je tudi velik izbor prelivov in dodatkov, solata pa ob četrti uri popoldan ni delovala opahano in utrujeno.

Naši piščančji trakci so bili prijetno prepojeni z okusno poprovo omako, počivali pa so na posteljici iz radiča, ki jo je nekoliko utrudila vročina. A ne, da ni bila okusna! Glavna jed je bila dovolj zajetna, da je napolnila naše lačne želodčke, in dovolj okusna, da smo se po jedi zadovoljno naslonili na stole in si odpočili. Zmrdovali smo se le nad zopet nekoliko prisolno stranjo celote jedi. Mogoče pa so naše brbončice še posebej občutljive na sol.

Po glavni jedi je sledila sladica, študentom dobro znana tortica "velikanka". Zagledali smo skromen košček čokoladne rezine z banano in mandlji, ki pa je, količinskem manku navkljub, zadovoljila našo sladkosnednost.

Kulinarično izkušnjo v Roxlyju bi lahko opisali kot prijetno in zadovoljivo, brez dvoma bi jo lahko uvrstili v eno od boljših glede na ponudbo študentski kosil v prestolnici. Silam ponudbe in povpraševanja primerno pa kvaliteta za seboj potegne tudi ceno - v Café bar in restaurant Roxly lahko študent prijetno poobeduje za doplačilo v višini treh evrov in osemdesetih centov. Upamo lahko le, da je nekaj tega denarja namenjenega tudi nakupu novih kuhinjskih krp.

Za vas se je prvoaprilskim šalam izogibal Gregor.