Američani so ob pomoči Nata oktobra 2001 napadli
Afganistan, zato da bi poračunali z ogabnim morilcem in
Teroristom, Osamo bin Ladnom. Najprej naj bi ga
izsledili, potem zajeli in ga pripeljali pred roke
pravice, oziroma - oprostite - v Guantanamo Bay. Bush je
takrat orgazmično obljubljal: "Pripeljal vam ga bom
živega ali mrtvega!" Obljubljal je maščevanje, kri in
pepel, zraven pa še svobodo za afganistanske ženske,
da bi obdržal »Oprah generacijo« ob svoji strani.
Danes, dobri dve leti po padcu talibanskega režima,
Busheve patriotske besede o maščevanju, neskončni
pravici in svobodi le še samotno odmevajo v luknjah
kolektivnega spomina prebivalcev Združenih držav
Amnezije. Pravzaprav je ostalo le še maščevanje, o
njem pa sedaj govorijo predvsem talibanski borci.
Allahu akbar.
Največja ameriška sovražnika v Afganistanu nista več
Osama bin Laden ali njegov gostitelj, vrhovni
poveljnik Talibanov, Mullah Omar. Razvoj dogodkov, ki
jim je botrovala predvsem neuspešna koalicijska
okupacija države, na bregove fundamentalizma naplavlja
nove sovražnike. Med največjimi gverilskimi voditelji
proti okupacijskim, zlasti ameriškim silam, je
zloglasni kralj orožja, Gulbuddin Hekmatyar. Njegova
uporniška skupina Hezb-i-Islami, ki jo CIA ignorantsko
označuje za teroristično, velja za najbolje
organizirano gverilsko skupino v Afganistanu. Naj
spomnimo, kdo Hekmatyar sploh je.
Gulbuddin Hekmatyar velja za enega najbolj znanih in
najbolj predanih borcev proti sovjetski okupaciji
Afganistana, ki je trajala med letoma 1979 in 1989. Po
koncu vojne se je Hekmatyar sprl s Talibani in odšel v Iran. Po padcu talibanskega režima se je Gulbuddin skrivaj vrnil v Afganistan in razglasil sveto vojno proti Američanom, kar je slednje zelo zbegalo, saj niso pričakovali sprave med Hezb-i-Islami in Talibani. Ameriška vojska je že poskušala ubiti Gulbuddina, vendar je ta atentat preživel, kar je le še bolj utrdilo njegovo slavo med uporniki in Afganistanci.
Pred kratkim je Hekmatyar izbranim pakistanskim
medijem poslal pismo, v katerem uradni Pakistan poziva,
naj preneha sodelovati z - navajam: "brezsrčnimi
morilci nedolžnih Afganistancev". Gulbuddin se v
svojem pismu ne zateka h brezciljnim grožnjam, temveč
se taktično poigrava z islamskim pravom, ko navaja, da
je sodelovanje s tujimi okupatorji muslimanskega sveta
proti Koranu. V tem delu sveta namreč poleg nafte in
opija vlada samo še ena stvar: vera. Vera v boga
vsemogočnega in edinega - boga Allaha.
Gulbuddin tudi pravilno ugotavlja, da bodo Američani
kmalu morali zapustiti Afganistan, saj od tam že dve
leti niso slišali nobene dobre novice. Kljub Bushevemu
plehkemu optimizmu se vse več ameriških vojakov vrača
domov v krstah. Hekmatyar ob tem dodaja, da najhujše
šele prihaja, saj je gverilsko gibanje v celoti
organizirano in njegove aktivnosti prehajajo v ključno
fazo.
Vrlemu Gulbuddinu prikimavajo bradati Talibani, ki
prav tako stopnjujejo napade na koalicijske vojake,
na osebje Združenih Narodov in humanitarnih organizacij
in na ključne infrastrukturne točke, kot je nova
avtocesta med Kabulom in Kandaharjem. Po poročanju
Združenih Narodov je uspelo Talibanom prevzeti nadzor
nad sedmimi strateškimi provincami na jugovzhodu
Afganistana. Njihova popularnost med ljudmi spet raste,
za kar se Talibani lahko zahvalijo izključno ameriškim
vojakom, ki pri iskanju upornikov neselektivno
pobijajo civiliste.
Medtem ko si trenutni afganistanski predsednik
prizadeva doseči premirje v državi in Talibanom celo
ponuja nekakšno vlogo v prihodnji vladi, nasilju ni
videti konca. Stopnjuje se vzporedno z naraščanjem
splošnega sovraštva do okupacijskih vojakov in
marionetne vlade. Uporniki ne pristajajo na nikakršen
dogovor, razen na takega, ki bi tuje okupatorje
pregnal iz Afganistana ali pa Afganistan pretvoril v
njihovo grobnico.
Komentarji
komentiraj >>