OFF NAPOVEDNIK

Ob poplavi takšnih in drugačnih obletnic se spomnimo še ene, ki jo obeležujemo prav danes. Mineva namreč natanko 70 let od napada sil osi na Jugoslavijo v drugi svetovni vojni. 6. aprila 1941 so nemška letala bombardirala Beograd. Nemčija je izkoristila državni udar 27. marca, v katerem sta bila zaradi paktiranja z Nemci strmoglavljena prestolonaslednik princ Pavle Karađorđević in vlada. Prestol je bil podstavljen riti mladoletnega kralja Petra II. Karađorđevića, vodenje vlade pa je prevzel general Dušan Simović.

Nemčiji so družbo v napadu na Jugoslavijo delale še Italija, Madžarska in Bolgarija, jugoslovanska kraljeva vojska pa se je bila zmožna upirati zgolj 11 dni. 17. aprila je tako brezpogojno kapitulirala. Spomin na nemško bombardiranje Beograda, ki je tri leta kasneje sicer prejel tudi dozo zavezniških bomb, pa je še vedno živ. Vsaj leta 1999 je še bil. Ko je NATO, čigar članica je tudi Nemčija, takrat med drugim bombardiral tudi Beograd, so se pred nemškim veleposlaništvom v srbskem glavnem mestu zbrali veterani druge svetovne vojne. Na enem od transparentov je pisalo: „Pa dokle bre?"

Berete bombaški OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Jemnu se še vedno protestira proti predsedniku Salehu z 32-letnim stažem. Predvsem v mestu Taiz na jugu države prihaja do nasilnih spopadov s policijo. Ponoči je bil tako ubit en protestnik, okoli 30 pa jih je bilo ranjenih. Po navedbah agencij se je danes v mestu na pohodu proti vladnim stavbam zbralo več deset tisoč ljudi. V protestih proti Salehu, ki trajajo že od februarja, je umrlo najmanj 100 ljudi.

Libijski uporniki niso več tako navdušeni nad Natovim posredovanjem v državi. Poveljnik uporniških sil, general Abdul Fatah Junis, je NATO obtožil obotavljanja, medtem ko Gadafijeve sile napadajo mesto Misrata. Junis je dejal, da če bo NATO čakal še en teden s posegom v spopad za mesto, bodo prebivalci mesta že umrli. General, ki je bil pred prestopom februarja na uporniško stran Gadafijev notranji minister, je prav tako okrcal dolgotrajnost birokratskih postopkov, zaradi katerih naj bi trajalo ure, preden NATO intervenira na terenu. NATO sicer trdi, da se boji, da bi bile žrtve posega tudi civilisti, a general Junis miri in pravi, da tam, od koder Gadafijeve sile napadajo Misrato, civilistov ni.

Izraelski notranji minister Eli Jišai je na obisk Izraela povabil tožilca Združenih narodov za vojne zločine Richarda Goldstona. Goldstone je bil dve leti v Izraelu izjemno osovražen in diskreditiran, saj je septembra 2009 izdal poročilo o dogodkih v izraelski ofenzivi na Gazo konec leta 2008 in v začetku leta 2009, v katerem je zapisal, da sta vojne zločine v tem spopadu izvajala tako Hamas kot izraelska vojska. Naj spomnimo, da je v takratni izraelski ofenzivi umrlo 1400 Palestincev in 13 Izraelcev. Do preobrata v izraelskem odnosu do Goldstona pa je prišlo sedaj, ko je Goldstone spremenil stališče in v nekem članku zapisal, da izraelska vojska ni načrtno napadala civilistov.

Izraelski notranji minister je tako Goldstona povabil na obisk južnih izraelskih mest, ki jih Palestinci že desetletja obstreljujejo z raketami. Komisija Združenih narodov za človekove pravice pravi, da vztraja pri prvotnem poročilu in da mora Goldstone vložiti uradno prošnjo, če ga želi spremeniti. Lokalni mediji, tako izraelski kot arabski, imajo o spremembi Goldstonovega mišljenja različna mnenja. Nekateri izraelski časopisi pišejo, da je Goldstone storil premalo in prepozno, drugi pa, da je očitno podlegel pritiskom Izraela. Egiptovski, palestinski in ostali arabski časopisi pa izražajo žalost nad to nenadejano spremembo v Goldstonovih stališčih.

O tem, pod kakšnimi pritiski naj bi bil Goldstone, smo govorili z Adamom Kellerjem, predstavnikom izraelske mirovne organizacije Gush Shalom:

Kakšen pa je namen njegovega obiska mest na jugu Izraela?

Ekvadorska vlada je ameriško veleposlanico Heather Hodges razglasila za nezaželeno osebo, kar pomeni, da bo morala oditi iz države. Razlog za izgon je tajna ameriška depeša, v kateri Hodgesova meni, da predsednik Ekvadorja, Rafael Correa, dopušča korupcijo v vrhu policije. Depešo je po pridobitvi od Wikileaksa objavil španski dnevnik El País. Ameriška veleposlanica je namreč zapisala, da je bilo na račun nekdanjega načelnika ekvadorske policije, generala Jaimeja Hurtade, izrečenih več obtožb o izsiljevanju, prejemanju podkupnine, sodelovanju v trgovini z ljudmi in podobno ter da je predsednik Correa za to zagotovo vedel, preden ga je postavil na čelo policije, ki jo je Hurtado vodil v letih 2008 in 2009. Združene države sicer menijo, da je izgon Hodgesove neupravičen, a niso sprejele povračilnih ukrepov.

Mednarodni novinarski inštitut (IPI) trdi, da poročilo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pravi, da je v Turčiji trenutno v zaporu 57 novinarjev, kar je po mnenju inštituta največ v katerikoli državi na svetu. O tem smo govorili s Stevenom Ellisom, svetovalcem inštituta za območje Evrope in Amerike:

Ellisa smo vprašali, ali ima podatek, koliko od zaprtih novinarjev je kurdskega rodu:

V Milanu se je pričelo sojenje italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju zaradi obtožb o plačevanju mladoletni prostitutki za spolni odnos. Sojenje pa ni dolgo trajalo, saj je bilo zaradi odsotnosti tako Berlusconija kot domnevne maroške prostitutke Karime El Mahroug po nekaj minutah preloženo na 31. maj. Berlusconi je obtožen tudi zlorabe položaja, saj naj bi pri policiji posredoval za izpustitev El Mahrougove. Grozi mu do 15 let zapora, a tožilci ne bodo imeli lahkega dela. Napoveduje se namreč veliko zavlačevanj in ugovarjanj na vsaki stopnji postopka.

Ob drugi popoldanski je z delom pričela ustavna komisija Državnega zbora. Na seji obravnava ustavne spremembe, s katerimi bi delno spremenili pravila pri izvedbi naknadnega zakonodajnega referenduma. Vlada tako predlaga referendumski kvorum, določitev vsebin, o katerih se ne more odločati na referendumu, po novem pa bi lahko referendum predlagali le volivci in ne tudi poslanci ali državni svetniki, kot sedaj. Da bi bil referendum veljaven, bi se ga morala po predlogu vlade udeležiti vsaj četrtina volivcev.

Člani komisije razpravljajo o morebitni ustanovitvi posebne strokovne skupine, ki bi komisiji pomagala pri odločanju o predlaganih spremembah. Če bodo spremembe ustave sprejete, referendumi ne bodo več možni o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o izvrševanju državnega proračuna, pa tudi ne o zakonih, katerih zavrnitev na referendumu bi imela za posledico kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Tudi v opozicijski Slovenski demokratski stranki bodo predlagali ustavne spremembe, a širše. Predsednik Janez Janša je tako dejal, da bo njegova stranka v prihodnjih mesecih predstavila nov tekst temeljnih členov ustave, ki naj bi bolje odražal duh časa. Janša se navezuje tudi na Lizbonsko pogodbo, ki, po njegovem mnenju, prinaša sodobne rešitve glede temeljnih pojmov, kot je lastnina. Ta naj ne bi bila le ekonomska kategorija, ampak vsebuje tudi odgovornost. V SDS pravijo, da njihove ustavne spremembe prinašajo državo blaginje, povečanje prostora svobode, varnosti in pravičnosti. Naslanjajo se tudi na standardno neoliberalno logiko tako blizu ameriškim republikancem, ki predvideva manjšanje vloge države. Temu v SDS pravijo vitka država, pri čemer izpostavljajo reorganizacijo javnega sektorja. V stranki pravijo še, da oblikujejo program za Slovenijo, ki bo, citiramo: „dom svobode, varnosti in pravičnosti."