Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POROČILO Z ANTIFA INTERVENCIJE O VEČNEM FAŠIZMU V MEDIJIH (1828 bralcev)
Sreda, 6. 4. 2011
Luka T.



Mediji so bili na začetku svoje zgodovinske poti odkrito propagandno orodje oblasti, s katerimi se je tvorilo javno mnenje. Ta lastnost pa se je v zadnjih desetletjih začela maskirati za podobami svobode govora in se omejila z mehanizmi politične korektnosti - zato ni več mogoče govoriti o odkritem fašističnem diskurzu, lahko pa opazimo njegove implicitne oblike. Da bi pomagali pri definiranju te ločnice, so v prostorih Fakultete za družbene vede organizirali aprilsko anti-fa intervencijo, na kateri sta bila prisotna sodelavca mirovnega inštituta Roman Kuhar in Brankica Petković, svoje mnenje pa je podal tudi kolumnist Alen Toplišek.

Sogovorci so opozorili, da implicitnega fašizma v medijih ne gre v tolikšni meri iskati v novinarskem delu, temveč v sami metodologiji uravnoteženosti in soočanja mnenj. Roman Kuhar je spregovoril o svoji medijski izkušnji, ko se je, kot aktivist in strokovnjak za družinski zakonik, v medijih moral soočati z ljudmi, ki so imeli ali politično ali pa popolnoma populistično ozadje. V svoji kritiki koncepta PRO & CONTRA je opozoril na tvorjenje opozicije - če nasprotne strani ni, jo je potrebno ustvariti, to pa naredimo tako, da mešamo strokovnjake s politiki.



Kolumnist Alen Toplišek je opozoril na nove tehnologije, ki pridejo do izraza v dobi interneta. Politični akterji z dostopom do klasičnih medijev imajo sedaj priložnost spremljati odzive javnosti v obliki anonimnih komentarjev, ki so oprani vse osebne odgovornosti komentatorja, političnemu akterju pa nudijo povratne informacije.



Topliškov uvid je dopolnil Kuhar z opozorilom na dvoličnost politične korektnosti. Po eni strani omejuje naše možnosti izražanja, po drugi pa predrznim političnim imenom daje priložnost, da si povečujejo svoj javni prestiž.



Predavatelji so se zavedali tanke meje med svobodo govora in sovražnim govorom. Opozorili so, da se akterji nestrpnosti praviloma sklicujejo na svojo pravico do izražanja, zato na tem mestu ne smemo zagrešiti temeljne napake in spodbujati k cenzuri mnenj - to bi namreč pripeljalo do še večje fašizacije medijskega prostora. Kuhar je v času družinskega zakonika opazil, da se Rimokatoliška cerkev ni aktivno udeležila debate o homoseksualnih porokah. Opozoril je na vzporednice med našim in ameriškim medijskim prostorom, kjer je prišlo do podobnega pojava, in sicer, da je cerkvena stališča zastopala civilna iniciativa, ki navidez ni imela nobene povezave s cerkvijo, čeprav je, po vsej verjetnosti, od nje dobivala finančna sredstva.



Na dogodku ni prišlo do poenotenja o definiciji meje, ko se konča svoboda govora in začne spodbujanje nestrpnosti. Delno rešitev vidijo v novinarski etiki in novinarskem častnem razsodišču, vendar to po mnenju panelistov ne more delovati v državi, kjer obstajata dve novinarski zvezi – ena za leve, druga pa za desne predstavnike politične opcije.

Poročilo je pripravil Luka T.



Komentarji
komentiraj >>