OFF NAPOVEDNIK

Ker očitno nimamo že itak dovolj skrbi, so nam britanski znanstveniki obelodanili še to, da alkohol - kot pač vse stvari na tem planetu - povzroča raka. Moramo biti natančni: prekomerno uživanje alkohola povzroča raka. Hvala, znanost. Včasih se človeku zdi res malo hecno, da se ob vsej znanosti, ki jo ta družba premore, znanstveni strokovnjaki bolj kot na zdravilo za samega raka osredotočajo na to, kaj vse ga povzroča. Tako so zdaj ugotovili, da je pri enem izmed desetih moških in eni od triintridesetih žensk rakavost povzročilo prekomerno pitje. V redu, kaj pa vsi ostali primeri? Borci proti pitju in njim podobni puritanci na Otoku so raziskavo že pograbili in zdaj kričijo na tamkajšnjo vlado, naj omeji pijančevanje, kar je pač še ena vnaprej izgubljena bitka puritancev proti nečastnežem, kakršne denimo najdemo na Škotskem za vsakim drugim vogalom. In da, možno je, da prekomerno uživanje alkohola povzroča tudi raka, in to lahko zdaj sprejmemo za še eno dejstvo, vendar je ne glede na vse alkohol tudi zdravilo. Kot pravi imenitni ameriški stand up komik Doug Stanhope, je dolgčas hujša bolezen od raka, alkohol in droge pa jo uspešno zdravijo. Zatorej na zdravje še naprej.

Berete bolj poredko trezni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Zveza Nato je potrebovala manj kot tri tedne, da se je zamerila upornikom, ki so severnoatlantsko zavezništvo pozvali na pomoč v boju proti Gadafijevim silam, zdaj pa sami postajajo kolateralna škoda Natovih tako imenovanih pametnih bomb. Zadnji incident - vsaj v času nastajanja tega OFF-a - je vključeval Natovo bombardiranje upornikov, ker so slednji nekje staknili tanke, za katere je zavezništvo iz zraka ocenilo, da pripadajo Gadafijevi vojski, in jih napadlo. Čeprav uporniki še vedno potrebujejo zvezo Nato in je zaradi tega tudi njihova jeza nanjo omejena, pa so vseeno terjali vsaj neko načelno opravičilo za svoje štiri pripadnike, ki so izgubili življenje v napadu. A pri Natu so zavzeli stališče, da niso vedeli, da so uporniki začeli uporabljati tanke, in se za svoje nepoznavanje ter iz njega izhajajoče napake ne mislijo opravičiti.

Bolj pozitivna novica v zvezi z Libijo pa tokrat prihaja iz Ankare. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je predstavil mirovni načrt, ki predvideva končanje obleganja mest s strani Gadafijevih sil, začetek demokratičnih sprememb v državi in celo odhod samega Gadafija z oblasti. Presenetljivo za zdaj kaže, da je libijski režim temu predlogu naklonjen, če bi lahko Gadafi z družino varno in najbrž s polnimi denarnicami zapustil Libijo. Na dokončno odločitev bo treba še nekoliko počakati. Gadafi je navsezadnje znan po tem, da menja več psihičnih stanj na dan, in uspeh Erdoganovega načrta bo odvisen tudi in predvsem od tega.

Vojna v Slonokoščeni obali očitno dobiva enega od svojih možnih epilogov. Spomnimo, na lanskih predsedniških volitvah je zmagal - recimo temu - opozicijski kandidat Alassane Ouattara, vendar mu aktualni predsednik Laurent Gbagbo ni odstopil prestola, kar je neizbežno vodilo v vojno. Oboroženi privrženci Ouattare so v blitzkrieg ofenzivi praktično zavzeli prestolnico Abidžan in zdaj tam oblegajo tudi Gbagbojevo rezidenco. Ouattara je ob tem naprosil mednarodno skupnost, naj prekliče sankcije zoper njegovo državo, ki je največja izvoznica kakava na svetu, ker si želi državo normalizirati. Vendar je treba imeti ob tem na umu, da bi trgovina s kakavom eno stran v tem konfliktu, Ouattarejevo namreč, lahko zalagala s potrebnim denarjem za orožje. Slonokoščena obala je sicer pod embargom Združenih narodov na orožje že od leta 2004.

Situacija je še naprej zelo napeta tudi na relaciji Pakistanu-Indija, kjer je v provinci Kašmir, ki si jo politično in vojaško prilaščata tako Indija kot Pakistan, v eni od mošej prišlo do uspešnega atentata na zmernega muslimanskega klerika. Ubila ga je podstavljena bomba, ki je ranila še enega človeka. Čeprav še vedno ni jasno, kdo stoji za tem zadnjim napadom, pa se tamkajšnje indijske oblasti bojijo izbruha novega nasilja, saj so ulice v tem trenutku že zasedli privrženci ubitega imama, ki zahtevajo neodvisnost Kašmirja - neodvisnost od Indije, seveda.

Severovzhodni del Japonske je stresel nov potres magnitude 7,1 po Rihtarjevi lestvici, ki je porušil več stavb, okoli tri milijone in pol gospodinjstev pa je ostalo brez dobave elektrike. Za zdaj z Japonske poročajo o vsaj treh mrtvih, medtem ko so nevarnost cunamija tamkajšnje oblasti po uri in pol preklicale. Potres je za nekaj časa ustavil tudi delo delavcev, ki se v jedrski elektrarni Fukušima trudijo čim bolj zajeziti uhajanje radioaktivne vode in radioaktivnega joda v okolje.

Masovni protesti bodo nedvomno zaznamovali letošnje leto, in to bržkone ne le v arabskem svetu. V Kolumbiji je ulice prestolnice Bogote ter drugih mest zasedlo okrog milijon in pol ljudi, ki so demonstrirali proti napovedanim reformam v šolstvu, in sicer proti njegovi delni privatizaciji. Profesorjem, študentom in nasploh mladim so se pridružili tudi sindikati, ki od države zahtevajo ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti in več zaščite za sindikate. Gre za največje proteste, odkar je predsednik Juan Manuel Santos avgusta lani prevzel oblast.

Evropski finančni ministri bodo na dvodnevnem zasedanju odločali o zajetni pomoči Portugalski, zdaj ko je ta država tudi uradno zaprosila za finančni reševalni jopič. Ta na koncu vendarle pride v obliki prisilnega jopiča, tako da lahko portugalski prebivalci pričakujejo izjemno ostre varčevalne ukrepe in izgubo celega paketa socialnih pravic. Evropska unija, države članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad naj bi Portugalski posodili 80 milijard evrov, kar pomeni, da bodo do nadaljnjega tej državi vladale mednarodne finančne institucije, kot so že omenjeni MMF, Evropska centralna banka in podobni mojstri doktrine šoka.

Zdaj, ko Italijo, konkretno njen otok Lampeduso, preplavljajo pribežniki iz arabskega sveta, predvsem iz Libije in Tunizije, se tudi pri nas zastavlja vprašanje, ali bi morala tudi Slovenija sprejeti del odgovornosti in jim odpreti svoja vrata. Kot je znano, je na relaciji Evropska unija-Italija že nastal spor, ker slednja ni pripravljena sprejeti vseh beguncev, Evropa pa se jih na vsak način otepa. Prav tu se zastavlja moralno vprašanje, zakaj ti ljudje niso dobrodošli v državah, ki so prej zvesto ekonomsko sodelovale s tamkajšnjimi režimi? Bili smo torej pripravljeni sprejeti krvav denar, ne znamo pa pokazati solidarnosti do ljudi, ki zaradi gospodarske stiske in politične krize iščejo boljše življenje drugje, torej pri nas? Za komentar smo se obrnili na Francija Zlatarja iz nevladne organizacije Slovenska filantropija:

Kaj pa Slovenija lahko tem ljudem sploh nudi, če jim eventualno odpre svoja vrata?

Ob pol deseti jutranji uri je Zveza svobodnih sindikatov pred poslopjem vlade izvedla manifestacijo, na kateri so opozorili na zahteve brezposelnih za redno delo in na zahteve po višjih plačah in pokojninah. Kaj so sindikati še izpostavili, nam je povedal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov:

Obeležujemo svetovni dan Romov. V sklopu dogodkov v zvezi z današnjim dnem je premier Pahor ob dveh sprejel predstavnike Romov, v Sloveniji se mudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg, ob petih pa bo v Murski Soboti osrednja prireditev, ki jo organizirata Zveza Romov Slovenije in Romani Union. Amnesty International Slovenije pa je ob 15ih pričela javno akcijo podpisovanja peticij, simbolno pa bodo postavili tudi prisilno izseljeno romsko naselje v Srbiji. Več o akciji nam je povedal Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije:

Jutri se bodo na Metelkovi odvili dobrodelni dogodki v podporo organizaciji Nevidni delavci sveta. Kaj čaka obiskovalce, je povedala Urška iz Infoshopa:

OFF sta pripravila Erik in Boris.