Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Art-Area 169: Ron Athey / Grupa 143 / Allison Kudla (3280 bralcev)
Sreda, 13. 4. 2011
mcolner



Pozdravljeni v 169. ediciji oddaje Arterija, ki bo tokrat postregla s tremi pogovori z različnimi umetniki in strokovnjaki. Skozi obširne in poglobljene intervjuje, ki bodo v celoti objavljeni na spletni strani Radia Študent, je zastavljena svojevrstna neposredna refleksija nedavno v Ljubljani predstavljenih umetniških del in akcij. Najprej bo na sporedu pogovor z ameriško umetnico Allison Kudla, ki se predstavlja v okviru programa Galerije Kapelica. Prav tako v Kapelici, vendar na lokaciji projektnega prostora v Tobačni tovarni, se je pred dobrim tednom predstavil razvpiti performer Ron Athey z eno od svojih eksplicitnih telesnih akcij.

Tretji pogovor se nanaša na nedavno odprto dokumentarno razstavo o konceptualistični teoretično-umetniški Grupi 143, ki je med leti 1975 in 1980 ustvarjala specifično vrsto umetniških praks. Pred mikrofon je bil povabljen teoretik in raziskovalec Dietmar Unterkofler, ki je spregovoril o načinih delovanja in praksah te skupine iz časovne distance treh in pol desetletij.



O naravi in tehniki je beseda tekla že v prejšnji ediciji Arterije, ko smo se z umetnikom Taom G. Vrhovcem Sambolcem pogovarjali o njegovi instalaciji 'Virtualna luknja: veter 1:1'. Medtem ko je njegova postavitev še vedno na ogled v standardnih prostorih Galerije Kapelica, pa se v najnovejši pridobitvi omenjene galerije, razstavni vitrini sosednje stavbe, ponovno odvija pri naravi inspirirani projekt.

V torek, 5. aprila, je namreč v Galeriji Metropolis z delom pričel nenavadni tiskalnik ameriške umetnice Allison Kudla. Biološki tiskalnik, kot bi ga lahko poimenovali, vsak dan na sterilno podlago nanaša organsko zmes alg, hranila in semen, ki so do danes že začela kliti. Rastočo snov nanaša v fraktalnem vzorcu, značilnem tako za širjenje urbanega tkiva kot tudi celično rast. Podobnost med mestno in naravno rastjo je še podčrtana s postopnostjo tiskanja, tiskalnik je namreč aktiven le nekaj ur na dan.

Sorodno druženje človeškega in naravnega je zaznati tudi v avtoričinem delu, ki se je razvijalo sočasno s predstavljenim delom. V projektu 'Growth pattern' je Kudla razrezala tobakove liste v umetelne vzorce, ki so sčasoma spričo svojega naravnega materiala postajali vse bolj raznoliki.
Svojo fascinacijo nad predvidljivostjo oziroma nepredvidljivostjo narave nam bo očrtala Allison Kudla.

















V Galeriji P74 v Ljubljani se trenutno odvija razstava, ki predstavlja prakse in dela beograjske konceptualistične Grupe 143, ki je delovala med leti 1975 in 1980. Pravzaprav je razstava nekakšen prezentacijski uvod v podrobnejšo analizo delovanja te skupine, ki je povzemala specifične načine produkcije in prezentacije znotraj tedanjega sveta umetnosti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s kustosom razstave in soavtorjem knjige, ki bo izšla v bližnji prihodnosti, Dietmarjem Unterkoferjem. Slednji iz časovne in kritične distance razmišlja o prispevku tega specifičnega fenomena znotraj jugoslovanske sodobne umetnosti druge polovice 70. let.

















Ameriški body-art performer Ron Athey je ljubljanski publiki dobro znan. Prvič je nastopil v Galeriji Kapelica leta 1998 s performansom 'Solar Anus'. Leta 2005 sta z l'enfant terrible opernega petja Juliano Snapper v Gradu Kodeljevo uprizorila opereto 'Judova zibelka' na dogodku 'Vissions of Axcess'. Konec marca smo se na povabilo iste galerije zopet srečali z njegovim označenim telesom v projektnem prostoru T5. Athey je eden glavnih predstavnikov tako imenovane abotne umetnosti ali body-arta. V preteklih treh desetletjih je nastopal kot šokantni kritik družbene hipokrizije, razkrival svoje telo polno družbenih označevalcev: on je gay, HIV pozitiven, tetoviran, sin versko blazne binkoštne družine.

Tokratni performans z naslovom 'Self Obliteration I and II' ali 'Samo izničenje' smo doživeli kot introspektivno dejanje. Svoje telo je postavil na piedestal in ga obkroži s steklom, kakor da se nahaja v muzejski vitrini. Skrbno osvetljeno steklo je odsevalo in pomnožilo njegovo podobo, ki je bila sprva le podoba lepote z dolgo peroksidno lasuljo. A potem je iz glave krvavelo po šipah, po lastnem odsevu. Več o performansu v pogovoru z umetnikom Ronom Atheyem

















Toliko za danes v oddaji Art-Area. Naslednja edicija se bo zgodila v sredo, 27. aprila, ob isti uri na isti frekvenci Radia Študent. Tokratno oddajo so vsebinsko pripravili Miha Colner, Ida Hiršenfelder in Iza Pevec.


Komentarji
komentiraj >>