Ljube slušajoče mase!! Te dni se pri nas in po svetu obeležuje pisan pušeljc dogodkov. Gremo po vrsti. Rajnka nam Jugica bi jutri praznovala spoštljivih 60 let. Leta tovariškega 1943 se je v bosanskem Jajcu zbrala partizanska smetana ter se na drugem AVNOJ-u zavezala bratstvu in enotnosti vseh jugo narodov v soc-samoupravni embalaži. Ob jubileju ji mirnega počitka želijo Srbo-črnogorci in Makedonci z albanskimi prijatelji, vzajemno si naklonjeni Janezi in Hrvatje, iz Bosne pa prihaja trojica zedinjenih, entitetnih poljubčkov.
Dalje. Na oni strani luže so danes hvaležni. »Thanksgiving« je za Američane dan spomina na prvo srečanje z ameriškimi domorodci, za slednje pa začetek konca. Normativne ameriške mize se šibijo pod težo puranov, brusnične omake, sladkega krompirja in bučnih pit. Trgovci pa si manejo roke, saj že dolgo velja pravilo, da so na ta dan Američani najbolj razsipni.
Kot odgovor na zahvalnodnevno potrošniško »frenzijo« pa se jutri praznuje tudi tako imenovani »buy nothing day«, torej »dan brez šopinga«. Leta 1993 so ga uvedle protikapitalistične skupine, dandanes pa se praznuje že v 55-ih državah širom planeta.
Kot vsak praznik, pa ima tudi trgovinsko-bojkotski četico še prav posebej zagrizenih častilcev. Skupina montrealskih anarhistov je dotični praznik, v imenu popolne potrošniške emancipacije, prekvalificirala v »dan kraje«, »steel something day« v izvirniku. Obenem vas tudi pozivajo, da ga praznujete danes, jutri in sleherni dan v letu. Janezi, najboljši sosed vas pričakuje!!
Tole je OFF program. Jugice ni več, za kar nismo preveč hvaležni, v uteho nam bo ena nakradena slovenska košarica.
Dimitrij Rupel bo, kot mu piše v deskripciji delovnih dolžnosti, zopet odvandral v tujino zastopat interese podalpske zaplate. V sosednjem Neaplju bo z evropskimi in sopridružitvenimi kolegi mlatil slamo o prihodnji skupni Ustavi.
Bodoči najvišji pravni akt pa se spopada z invalidnostjo še preden je shodil. Rok za dokončno sklenitev dogovarjanj je bil nastavljen na 12. december, a se predstavniki bodočih bratskih narodov nikakor ne zedinijo na nekaterih ključnih področjih. Najbolj sporni so sestava evropske komisije, sistemi glasovanja, zunanje ministrovanje in omenjanje krščanskih korenin v preambuli, kar bi verjetno malce zmotilo Turke in še marsikoga. Na tnalu je tudi morebitno opuščanje nacionalnega veta pri skupni zunanji in varnostni politiki ter obrambno sodelovanje. Za tiste, ki pomnite - odsotnost zadnjih dveh je bila vehementno zlorabljana pri predreferendumskem agitiranju za vključitev v NATO pakt.
Za večji NATO-ov angažma v Iraku nas vse skupaj že dalj časa nateguje tudi tamali Bush. Ker pa mu zadeva ne gre od rok, je primoran posegati tudi po skrajnih sredstvih. Prav vse je včeraj presenetil, najbrž pa še sebe, ko je kot jastreb pripikiral v Irak in na zahvalni dan dvignil moralo tistim, ki zanj in za njegovo belohišno bando tamkaj poceni prodajajo svoje glave. In kot je priletel, tako je tudi odfrčal. Zdaj verjetno že brezskrbno prežvekuje belo puranje meso. »George, k purici se super priležejo prestice!!«
Tudi Georgeev prvi pudelj in prvi minister njenega veličanstva, Tony Blair, te dni požira zajetne cmoke v svojem grlu. Po približno polovici preštetih glasov kaže, da so na sredinih lokalnih volitvah na Severnem Irskem v obeh sredinah, katoliški in protestantski, zmagale skrajne opcije.
Največ, 26 odstotkov glasov, naj bi prejela Demokratična unionistična stranka, ki zavrača dialog s katoliki, s 24 odstotki pa ji sledi Sinn Fein, politično krilo Irske republikanske armade. Za ulstrske unioniste eks severnoirskega premierja Davida Trimblea je glas oddalo 23 odstotkov volilnih upravičencev. Ob takšnem razmerju sil si Tony, za razliko od Busha, na fronto verjetno ne bo upal.
Iz Grčije pa prihaja vzpodbudna novica. Iz zapora je bilo spuščenih sedem demonstrantov, ki so bili aretirani 21. junija na demonstracijah ob »EU summitu« v Solunu. Dva Španca, Anglež, Sirijec in trije Grki so bili aretirani na solunskih ulicah, kjer so jih robokopi brutalno pretepli, potem pa so bili odpeljani v zapor, kjer se je mučenje nadaljevalo skoraj šest mesecev. Na demonstracijah je bilo sicer aretiranih in pretepenih več sto demonstrantov, a so bili v nekaj dneh izpuščeni, vse pa še čaka sojenje. Sedem ljudi pa je moralo ostati v zaporu, saj so grške oblasti menile, da so nevarni teroristi. Večina dokazov, kot so molotovke in druga zažigalna sredstva, je bila zelo očitno podtaknjena že na mestu aretacije. O tem pričajo tudi številne fotografije, o katerih pa grška policija seveda noče nič slišati.
Nevzdržne razmere v zaporu so vzpodbudile pet zaprtih, da so pred dvema mesecema začeli gladovno stavkati. Zaradi kritičnega stanja stavkajočih so bili trije končno odpeljani v Centralno bolnišnico, Sirijca Castra in Španca Pereza pa so premestili v zaporniško bolnišnico, saj naj bi bila celo v kritičnem stanju preveč nevarna.
Za zaprte so ves čas potekale solidarnostne akcije, demonstracije in ponovne zasedbe fakultet v Grčiji. Večini grške javnosti je vse skupaj že pošteno smrdelo po nekdanjem totalitarnem režimu. V četrtek so tako končno izpustili vseh sedem protestnikov. O odzivu v javnosti in o trenutnem stanju izpuščenih je povedal Janis iz Soluna:
/////////////////////////////////////////////////////////
izjava
/////////////////////////////////////////////////////////
Izpuščeni protestniki do sojenja ne bodo smeli zapustiti Grčije.
/////////////////////////////////////////////////////////
izjava
/////////////////////////////////////////////////////////
Današnji OFF je shitroprstil Lan, avtorstvo prispevka »Pod svobodnim solunskim soncem« gre Lini, Kraljevi Ani ni treba delati nič, ker je pač urednica.
Komentarji
komentiraj >>