Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Exodos 17 ali Fabrov Exodos (1931 bralcev)
Sreda, 20. 4. 2011
Sonja Zlobko



Letošnji Exodos se spet bohoti v širokemu naboru predstav. Alma mater kulture je bila prejšnje leto do festivala precej radodarna, saj jim je zagotovila štiriletni fond. Naproti tej hvalnici stoji žalostinka leta 2009. Finančni tezaver se je klestil tako pridno, da je posekal sam Eksodos in dal prostor Labirintu umetnosti, projektu na dolge proge, a vendarle minornejšemu in manj odmevnemu. To leto pa se EXODOS vrača s tridesetimi predstavami, vključujoč posebni delec desetdnevne celote, Balkansko plesno platformo. V tem sestavku bo prišlo v obzir nekaj predstav, a pred tem besede o festivalski selekciji.

Selektor festivala je vsestranski umetnik Jan Fabre. V Vžigalici, Tobačni in Mestnem muzeju razkazujejo njegove instalacije in dokumentarne fotografije predstav, včeraj pa smo v Cankarjevemu domu videli tudi njegovo scensko stvaritev Prometej, pokrajina 2. Na Exodos je povabil umetnike, s katerimi je sodeloval ali pa so mu kako drugače ostali v spominu. 'Konceptualno' je torej v fokusu Faber in njegov estetski okus, zato ta Exodos brez zadrege poimenujemo kar Fabrov. Dosti je imen, ki jih v Sloveniji še nismo videli, a ob prejšnji povedi se upravičeno vprašamo, kako raznolike si bodo estetike predstav? Po petih začetnih, treh videnih bi bil vsak odgovor prerokba – a vprašanje še visi - zato bi bilo bolje povedati nekaj o rdeči niti festivala.

Povezovalni niti sta dve. Ena je tista skrita, nedorekljiva, z imenom lepota, druga pa tke večplastne percepcije telesa. Erotično telo, fizično telo in duhovno telo so postavke, na katere lahko obesimo predstave. Lepota pa je kategorija, ki že prav mistično ždi na Fabrovih ramenih. Vidi jo kot razlog posledico in proces, tako se zdi, da zna ravno ta prikrita komponenta najbolj določati letošnjo estetiko Exodosovih desk.

Kaj ta lepota je, ni mogoče definirati, jo pa določajo podobe spektakularnosti na odru in v filmih. Slednji so v Slovenski kinoteki otvorili festival. Avtorski filmi Fabra so bili trije. Šelda (Ha! Kakšne zabavne norčije.) in Grad Tivoli sta kratka filma, ki ob odsotnosti zvoka kažeta podobo reke in gradu. Zaznamuje ju pretočnost, minljivost in hkrati ob tem spomin in pozaba. Reka Šelda odnaša modro obarvane besede, modra figura pluje na improviziranemu splavu v daljavo, stran od kamere in kmalu tudi v pozabo. V filmu Grad Tivoli modro pigmentirana hiša ostaja monument stalnosti, okolje pa postane spremenljivi kontekstualni determinator podobe.
Bojevniki lepote je film, ki ga je napravil Pierre Coulibeuf po odrskih stvaritvah Jana Fabra. Zaznamuje ga stavek »I am the prophet! (Jaz sem prerok!)«, na tega pa lahko pripnemo podobe groteske, nasilja in telesne mesenosti. Bojevniki lepote so Fabrovi sodelavci, mogoče celo varovanci za čas ustvarjanja, njihova telesa so prevodniki lepote, ki pa zgolj zato, ker je tako neulovljiva in eksotična, pripisuje umetnikom nekakšno vlogo prerokov. Film variira med abstraktnostjo vsebine; omnibus prizorov je sicer na trenutke berljiv, a dostikrat ostaja na meji čistega fizisa telesa. To je ekzaktno, natrenirano in deluje kot podoba, na katero se lahko izpiše kakršnakoli začasna zgodba.

V nedeljo je Coraline Lamaison napovedala dva dela triptiha Narcis. Solo Annabelle Chambon in dveh volkov - Narcis 1, Zamaknjenost - se ni zgodil. Volkova zaradi stekline nista dobila potrdila za prehod čez mejo. Gledalci tega nismo vedeli, organizatorji seveda štiri dni pred nami, v nas pa je informacija butnila priložnostno, tik pred predstavo. In če smo malo zlobni, bi rekli – seveda, da tako, saj govorimo o narcizmu. A če pustimo to ob strani, dele triptiha lahko gledamo ločeno, so pa tematsko povezani. Narcis 0 je predstava Kate Strong. Zagledanost vase in samopomilovanje na izredno nekompromisen način govorita o življenju dotične. Varen način samoironičnega duhovičenja, kjer se stavki začno z jaz, je s formo močno spominjal na lucidno stand up komedijo, ki bi padla, če avtorica s performativnostjo ne bi upravičila svojega imena. Bilo je močno, a na meji dolgočasno varnega.

Skupina Abattoir Fermeé se je s predstavo Preveza mojstrsko zapisala v polje vizualnega gledališča. Nema igra in filmske podobe so zahtevale preciznost in poudarjenost gibov ter močno skonstruirano očitno zgodbo. Polpretekla zgodovina nacizma, fanatičnost krščanstva in gotska podoba starih grofic je trčila ob nasilje in vulgarnost v desadovski maniri. A teh označb niso uprizorili zgolj kot nerazdelane floskule, pač pa so z njimi počasi in učinkovito gradili predstavo. Ritualno žrtvovanje treh pojav so pospremili vizualni efekti belega prahu, morbidne barve, maske in drugo, pa vendar niso spekulativno v naprej določali podobe odrskega sveta, v katerem smo se gledalci znašli. Razvijanje in strukturiranje njihovega predstavnega sveta z vizualnimi elementi je temeljilo v surovosti nekakšnega pradavnega podzemlja intuitivnega strahu.

Težko pričakovani Prometej, pokrajina 2 govori o tragični zgodbi heroja, ki je ljudem prinesel ogenj. Samovoljnosti Bogov pa odvzel božansko in jo napravil za arogantno. Spektakularnost in eksotičnost prednjačita tudi v predstavi. Baročni tekst preroštva, ki ga členijo ravno tako kontrastno polni prizori, ki na trenutke mejijo na animaličnost, je bil skorajda odveč. Frontalna pripovedovanja s sinhroniziranimi prikazi so ustvarjala kaotičnost poznanih mitoloških zgodb in jih prevajala v aktualno odsotnost alfa posameznikov, ki bi si drznili prehoditi pot heroja. A Zvezani Prometej na privzdignjenem piedestalu, napravljenem iz vrvi je igral središčno vlogo, ne samo kot protagonist, pač pa kot vizualni element. Zahteval je posebno pozornost gledalca, ki je bil prisiljen odmisliti ta fokus, da je lahko spremljal dogajanje na varnih tleh. Skratka, dober trening, a iskana prisotnost oz. odsotnost heroja ni nič bolj ovekovečila njegove prezence.

Eksodos se nadaljuje. Kmalu se začne Balkanska plesna platfoma, a o vsem tem boste v naslednjih dneh še poslušali na Radiu Študent. Vseeno pa, za ovržbo ali pa potrditev slišanega, najbolje, da v hiper gledališko obarvanem tednu zaidete na prizorišča še sami.

Eksodozira se Sonja Zlobko.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Exodos 17 ali Fabrov Exodos
obiskovalec [20/04/2011]

sm si neki predstav ogledu in se lahko strinjam s komentarjem. zanima me kaka je resnica z volkovi....in kdo ima v resnici steklino :-)
odgovori >>

    Re: Exodos 17 ali Fabrov Exodos
    Sonja [24/04/2011]
    verjtno niso dobil zdravstvenega potrdila za živali za prestop meje ali pa kaj podobnega, čeprav je v odpovedi predstave specifično omenjala steklino. Škoda... drugače pa - kaj pa vem kakšna je ta zgodba 'v resnici' :) ...
    odgovori >>