Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NLPji NA OFFu (1530 bralcev)
Sreda, 20. 4. 2011
Luka T.



OFF NAPOVEDNIK

Deklasificirani tajni dokumenti, ki jih je ameriški obveščevalni službi CIA in vesoljski agenciji NASA poslal tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy, razkrivajo njegovo zanimanje za neznane leteče predmete. Dopise je poslal le 10 dni pred svojo smrtjo, v njih pa izraža skrb, da bi lahko Sovjetska Zveza prisotnost neznanih letečih predmetov interpretirala kot vojaško provokacijo ameriških oboroženih sil.

V dopisu je obe agenciji pozval, naj se začneta povezovati s primerljivimi organizacijami v Sovjetski Zvezi in z njimi izmenjevati podatke o neznani aktivnosti v vesolju. Teoretiki zarote so zaradi izdaje dokumentov že začeli iskati vzročne povezave med utajevanjem prisotnosti nezemljanov in Kennedyjevim atentatom.

Pri tem naj opozorimo, da je po drugih teorijah vzrok njegovega atentata iskati v izdajanju srebrnih certifikatov ameriške državne zakladnice. Ti bi lahko bili izhodišče za alternativo ameriškemu dolarju, ki jih monopolno izdaja ameriška centralna banka Fed, in so bili tedaj še vezani na zlati standard.

Vi pa poslušate OFF program Radia Študent, ki nikoli ni zadovoljen le z eno zaroto – teh mora biti več hkrati – preko makiavelizmov starega režima do finančnega aikida, pa vse do okupacijskih načrtov malih zelenih.

OFF PROGRAM


Uradni razlog za napad na Irak leta 2003, torej obstoj orožja za množično uničevanje, je bil v javnosti demantiran že pred samim napadom. Vsi psi so molili taco v smeri nafte, kar sta ameriško in britansko vodstvo kategorično zanikala. A britanski časnik Independent sedaj postavlja predvsem britansko administracijo na laž. Časnik je namreč prejel zapisnike s sestankov med predstavniki britanskih oblasti in predstavniki britanskih naftnih družb, kot sta BP in Shell. Sestanki, ki jih je vlada doslej zanikala, so se odvijali jeseni leta 2002, torej pol leta pred napadom na Irak. Na sestankih je tekla beseda predvsem o delitvi iraške nafte v procesu privatizacije po zrušitvi režima Sadama Huseinu, saj so se britanske naftne korporacije počutile odrinjene na račun ameriških in francoskih.

Zapisniki dokazujejo, da je bilo vprašanje nafte izjemno pomembno pri odločitvi za napad na Irak, nek poslanec konzervativne stranke, ki je želel biti neimenovan, pa je za Independent dejal, da ga to ne preseneča. Poslanec je priznal, da mu je nek uslužbenec ministrstva za obrambo že maja 2002 dejal, da imajo že določen datum začetka kopenskih operacij v Iraku, in sicer 19. marec 2003. Spomnimo, da se je invazija na Irak pričela ravno na ta dan.

Egipčanski preiskovalni sodnik je nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka obtožil odgovornosti za smrt 846 ljudi, ki so umrli zaradi državnega nasilja med januarskimi protesti v Egiptu. Po mnenju sodnika je Mubarak obstreljevanje ukazal ali pa ga namerno ni želel preprečiti. Preiskovalci so si ogledali tudi posnetke varnostnih sil, ki so iz zaporov izpuščale zapornike in hkrati streljale na ljudi, ki so dogajanje snemali ali opazovali z okoliških balkonov. Sodnik pa je v poročilu obremenil tudi policijo, ki naj bi z vozili namerno povozila več protestnikov.

V mestu Hudajda na zahodu Jemna je motorist streljal na tabor protirežimskih protestnikov, ki zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha. Napad se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, ko je večina protestnikov še spala po šotorih. V napadu naj bi bila ubita ena oseba, osem ljudi pa je bilo ranjenih. Varnostni svet Združenih narodov je v torek prvič uradno razpravljal o krizi v Jemnu, a se članice niso mogle zediniti glede skupne izjave.

Tiskovna agencija Reuters poroča, da so bombniki zveze Nato napadli telekomunikacijsko infrastrukturo in oddajnike libijskih državnih medijev. Pri tem ni jasen točen čas in lokacija napadov. Zahodni uradniki vztrajajo, da zveza Nato napada le vojaške cilje in ne presega pooblastil mandata Združenih narodov, po katerih lahko uveljavljajo prepoved poletov nad Libijo in zaščito civilnega prebivalstva pred nasiljem samodržca Gadafija.

Uporniki v libijskem mestu Misrata so Veliko Britanijo in Francijo prosili za pomoč kopenskih sil. Član nacionalnega sveta upornikov Nuri Abdulah Abdulati je pojasnil, da si tuje intervencije doslej niso želeli, vendar je obleganje Misrate, ki traja že en mesec, to stališče spremenilo. Francoski zunanji minister Alain Juppe je sicer včeraj dejal, da Francija odločno nasprotuje napotitvi kopenskih sil v Libijo, pri tem pa izključuje tudi posebne enote, ki bi vodile letalske napade. Danes pa so Francozi napovedali, da bodo v Libijo poslali manjše število častnikov za stike z uporniki. Britanski zunanji minister William Hague pa je sporočil, da bo v Libijo napotil 20 vojaških svetovalcev, ki pa akcij proti Gadafiju ne bodo niti načrtovali niti v njih sodelovali.

Iran bo v zemeljsko orbito poslal opico z nosilno raketo Kavoshgar-4. Ta je sredi marca v vesolje že poskusno ponesla opičjo lutko, pred tem pa so Iranci v vesolje poslali testno kapsulo s podgano, želvo in črvi. Iran vztrajno zanika navedbe zahodnih virov, po katerih izkušnje iz vesoljskega programa uporablja za razvoj balističnih raket.

Povolilni nemiri v Nigeriji so samo v večjih mestih zahtevali vsaj 33 smrtnih žrtev, skupni smrtni davek pa naj bi bil, po navedbah tiskovne agencije Reuters, precej višji. Zaradi nasilja, ki so ga sprožili podporniki poraženega predsedniškega kandidata Mohameda Buharija naj bi bilo na tisoče ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove. Buhari vztraja, da je volilni rezultat prirejen. Po delno preštetih glasovih je na volitvah s 57 odstotki zmagal Goodluck Jonathan, končni rezultat pa bo znan naslednji teden.

Posledice ameriškega javnega dolga in tiskanja novih dolarjev se že čutijo na borzi. Hud padec dolarja je unčo zlata potisnil čez rekordnih 1500 dolarjev, sodček severnomorske nafte Brent pa sedaj stane vrtoglavih 121 dolarjev. Po mnenju analitikov so vlagatelji spregledali umazano igro ameriških politikov, ki so se sicer dogovorili za 38 milijard dolarjev nižji proračun, a bo dejansko uresničenih le za 352 milijonov dolarjev prihrankov, torej le odstotek načrtovanega. Svoje pa je dodal tudi obet nizke bonitetne ocene ameriškega javnega dolga, ki so jo končno podali pri agenciji Standard & Poor's. Za razlago smo poklicali Mojmirja Mraka iz Ekonomske Fakultete v Ljubljani.



Japonski vladni viri napovedujejo, da bo japonski premier med obiskom jedrske elektrarne Fukušima Naoto Kan civilistom prepovedal vstop v 20-kilometrski pas v okolici poškodovane nuklearke. Z ukrepom želi vlada poostriti nadzor nad območjem, na katerega so se vračali evakuirani, da so s svojih domov pobrali najnujnejše potrebščine.

Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, ki je še pred nekaj dnevi zatrjeval, da ne namerava odstopiti, se je sedaj z ministrom za delo Ivanom Svetlikom dogovoril, da bo zapustil svoj položaj. Pri njegovem delovanju je šlo za konflikt interesov, saj je organizacijam pod njegovim neposrednim nadzorom nudil svetovanja in predavanja, za kar je prejemal plačilo preko podjemnih ali avtorskih pogodb. Svetlik je opozoril, da ni problematično to, da inšpektor svetuje, vendar mora to početi v času redne službe in ne za dodatno plačilo.

Društvo Planet Zemlja jutri na gospodarskem razstavišču organizira že drugo eko-konferenco, na kateri želijo pokazati vse močnejšo povezanost ekonomije ter ekologije. Konferenco napoveduje predsednica omenjenega društva Irena Mraz:



OFF sta pripravila Luka T. in Boris.



Komentarji
komentiraj >>