Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
REKS: R.E.K.S. (Rhythmatic Eternal King Supreme (ShowOff/Brick, 2011) (ponovitev 6. 5. 2011 ob 00.30) (1458 bralcev)
Petek, 29. 4. 2011
jizah



* Bostonski hiphop v zadnjem desetletju, v trojcu Detroit-New York-Boston, nosi veliko breme ameriškega vzhodnoobalnega rapa. Od medijsko bolj zapostavljenih in v podtalju cenjenih raperjev pa, skupaj z Edanom, Insightom in Mr. Lifom, Reks vsekakor postavlja temelje pravovernega hiphopa zadnjega desetletja na bostonski sceni.

Od deset let starega prvenca do danes Reks počasi, a zanesljivo in konsistentno opozarja na svoja dela, ki, zanimivo, še nimajo niti enega vidnejšega fiaska, marveč konstantno ostajajo nad gladino in zadovoljujejo poslušalstvo.

Ravno konsistentnost je fanta pripeljala do točke, ko je podzemni raperski svet dodobra napel svoja ušesa, saj je novica o izjemni produkcijski ekipi kaj hitro zaokrožila po raperskih krogih. Čeprav se pod podlagami pojavljajo podlagarski velemojstri Dj Premier, Pete Rock, Alchemist, Hi-Tek in Fizzy Womack, pa glavnino dela opravi njegov stari bostonski kolega Statik Selektah. Podlage se vrtijo okrog estetike zlatega obdobja rapa devetdesetih let in malikujejo hrustljave, vzorcev polne produkcije, sloneče na t.i. boom bapu. V njem se seveda produkcijska ekipa, ki je kraljevala v devetdesetih, uspešno sprehaja od močnejših in malce hitrejših, agresivnejših ritmov do bolj vase zazrtih introspektivnih podlag. Nekakšna bitka med otožnimi in bolj ulično naravnanimi podlagami sledi tempu albuma skozi kompleten material, poleg prej omenjenih producentov pa so podlage skreirali še Sha Money Xl, Sean C & LV, Nottz in manj znana Mike Frey ter Blaze P. Zanimivo je, da so skupaj sestavili precej stilsko kompaktno in kohezivno celoto, popolnoma ujemajočo se z dojemanjem Reksovega pojmovanja rapa.

Na podlage Reks nemalokrat sicer vpada vse preveč agresivno, zato se morda v nekatere ne izlije najbolje, a tematsko podlage in besedila tvorijo močno celoto. Izogiba se klasični raperski poti predajanja glavne besede gostom, saj na albumu kot verbalni gostje nastopajo le Lil' Fame, Termanology, Freeway in Styles P, ki, z izjemo Fama, svoje delo opravijo povsem v skladu s tem, kar nam ponuja Reks; za njim ne zaostajajo, niti ga ne zasenčijo. Reks se sicer znotraj predrznega, nesramnega in rapidnega rapanja brez pomislekov tako metaforično kot z imeni loteva mnogih velikih imen mainstreamovskega hiphopa, jim brez dlake na jeziku sproža verbalne rafale, očita vsemogoče, predvsem pa jim zameri brezsramno prodajanje in preračunljivost. Očitki letijo predvsem na spreminjanje raperske miselnosti v zadnjem desetletju, na ekstremistično ukvarjanje s Twitterjem, Facebookom, marketingom, promocijo in stilsko podobo, ki tako jemljejo koncentracijo za glasbo samo in njeno vsebino. Iz očitkov ne izvzame niti prihajajočih talentiranih potencialov, kakršen je recimo Jay Electronica.

Reks je reinkarnacija potentnih emsijev iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki s svojim strupenim jezikom odlično krmari med socialnimi komentarji, kritiko družbe in hiphopa, ulično zavednostjo in znanjem na eni in introspektivnostjo na drugi strani. Največjo moč skriva ravno v osebnih zgodbah odraščanja z zadrogirano materjo in s prezgodaj za aidsom preminulim očetom, v odi samemu sebi ali recimo s svojo bitko s cigaretno omamo. Pri introspektivnih kompozicijah opusti svojo agresivno flowersko držo, doda močno emocionalno vsebino in bolje prisluhne podlagam. Veliko prostora namenja tudi svojim razmišljanjem o črnski kulturi v ZDA ali Baracku Obami, do česar je zelo kritičen.

Reks prisega na integriteto, odkrito obžaluje mnoge stvari, a s svojim tokom besed in igrivo, iskrivo in iznajdljivo paleto besednih iger, preganja poslušalca k pozornemu poslušanju ter miganju vratnih mišic. Esenco hiphopa vidi v tem, da se ne postavlja nad poslušalca, prisega na skromnost in nenehno išče kemijo med podlago ter vokalom, ki jo poleg odlične otvoritve albuma, kasneje še najbolj popade ob zvokih Statika Selekte. Do konca mestoma sicer postane monoton tudi zaradi tega, ker se znajde v močno uniformirani zvočni sliki albuma, česar pa mu ob precej »nespoliranem« uvidu v današnji svet, zabavnih besedilih in tehnični dovršenosti ne gre pretirano očitati. Vsekakor je album »R.E.K.S.« odlična podstat za njegovo dokončno ekspanzijo med širšo rapersko populacijo, ki pa jo bo lahko obdržal le z iskrenostjo, ki ga tako krasi na tej plošči.

pripravil Marko Godnjavec- Jizah



Komentarji
komentiraj >>