Oddaja v celoti:

---------------------------------------------

To je bila izjava predsednika edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem - Enotne liste, Vladimirja Smrtnika, ki jo je za naš Radio podal prejšnji torek popoldan, torej ravno v času, ko so pogajanja še potekala. Spomnimo, šlo je za četrti krog pogajanj med avstrijsko zvezno vlado, deželno vlado avstrijske Koroške in predstavniki koroških Slovencev. Slednje zastopajo tri krovne organizacije manjšine, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Te so nekaj dni pred četrtim krogom pogajanj skupaj z Enotno listo podpisale memorandum, v katerem so se zavezale, da bodo nastopale enotno, saj v preteklosti ni bilo tako. S tem naj bi dosegli boljše rezultate pri pogajanjih.

Najprej poglejmo nekaj glavnih rešitev, ki jih kompromis prinaša:

- Nova ureditev predvideva 164 dvojezičnih tabel. Do sedaj jih je bilo 91. Povejmo, da je ta številka še vedno manjša, kot bi bila ob doslednem upoštevanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe, saj bi morale biti v tem primeru dvojezične table povsod, kjer živi mešano prebivalstvo.

- O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem na zahtevo Svobodnjaške stranke Avstrije in njene izpostave na avstrijskem Koroškem potekali referendumi. Deželna vlada, v kateri imajo svobodnjaki večino, mora še določiti tako termin kot območje glasovanja. Sicer državni sekretar na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borut Jesih pravi, da naj bi šlo za pisno povpraševanje, ki pravno gledano ne bi moglo preprečiti sprejema sprememb v zveznem parlamentu. Vendar pa obstaja strah, da bi to povpraševanje lahko ogrozilo kompromis.

- Občine bodo imele v prihodnje možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitve klavzule za dvojezične table ne bo, kot tudi ne bo štetja manjšine, kar so zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem.

- Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča do sedaj. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih krajev, ki bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce 11. dvojezično označenih naselij. Ta ureditev je po mnenju Smrtnika v posmeh pravni državi, saj je ustavno sodišče določilo, da bi morala biti raba slovenščine omogočena v vseh uradih omenjenih občin.

- Za slovensko glasbeno šolo naj bi se našla sistemska ureditev. S sredstvi iz tako imenovanega plebiscitnega daru, ki ga je lani zvezna vlada namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce.

S kompromisom, ki ga mora potrditi še Zvezni parlament, slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem sicer ni najbolj zadovoljna, saj meni, da je avstrijska zvezna vlada preveč popuščala koroški deželni vladi, ki jo vodijo Svobodnjaki. Ti že tradicionalno niso naklonjeni slovenski manjšini, so pa predstavniki krovnih organizacij poudarili, da bi bil lahko ta kompromis korak na poti do popolne uresničitve 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Seveda vsa avstrijska politika ne razmišlja tako in tega tudi ni dala vedeti. Tako je na primer Koroški deželni glavar in član Svobodnjakov Gerhard Dőrfler izjavil, da so 26. aprila Avstrijsko državno pogodbo dokončno pripeljali do cilja in da dogovor ne prinaša ne zmagovalcev ne poražencev ter pomeni konsenz z veliko odgovornostjo. Iz njegovega stavka je bolj kot ne razvidno, da naj bi bila zgodba slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem s tem kompromisom zaključena. Tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Faymen nista govorila o nadaljnjih postopkih, ki jih sicer nista izključila. Prvi je glede kompromisa dejal, da najprej čuti olajšanje, nato zadovoljstvo in je minuli torek označil za dober dan za Avstrijo, drugi pa, da je bil po desetletja dolgi razpravi dosežen dogovor, ki je razumen ter usklajen z ustavo, in da gre za zgodovinski rezultat pogajanj.

Na slovenski strani je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš dejal, da dogovor kot vsak dober kompromis ne zadovoljuje nobene strani in da niso popolnoma zadovoljni z dogovorom. Kljub temu dogovor podpira, saj meni, da bo ta delna rešitev bistveno prispevala k izboljšanju položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in omogočila uveljavljanje preostalih obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe. Pozdravil je tokratno enotnost krovnih organizacij in dodal, da je do sporazuma prišlo predvsem zaradi tega. Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve s sporazumom niso najbolj zadovoljni, a ga razumejo predvsem kot nadaljnji korak naše severne sosede pri izpolnjevanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Premier Borut Pahor pa je izjavil, da je Avstrija s tem kompromisom Slovenijo dokončno priznala kot naslednico Avstrijske državne pogodbe.

Za začetek smo o samem poteku pogajanj in o rezultatih sprejetega kompromisa spregovorili s podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Nantijem Olipom:



Državni sekretar na ministrstvu za zamejske Slovence in Slovence po svetu Borut Jesih deli mnenje s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, da je ta kompromis kljub vsem slabostim vendarle korak naprej. Nadalje smo Jesiha še vprašali, kako bi morala oziroma je ravnala slovenska vlada ob tem kompromisu:



Šturm pravi, da je usklajenost organizacij nekaj prispevala k
rezultatu pogajanj:



Olip nam je več povedal o forumu za dialog, ki naj bi ga manjšina na avstrijskem Koroškem ustanovila, in kako sedaj po tem kompromisu, v kolikor ga bo zvezni parlament potrdil, naprej:



Olip nam je dejal, da se je avstrijska zvezna vlada brezpogojno podredila diktatu deželne vlade avstrijske Koroške oziroma Svobodnjakom, ki so najmočnejša stranka na avstrijskem Koroškem. Kako na to in na morebiten referendum gleda Jesih:



Z referendumom oziroma povpraševanjem se sicer ne strinja niti slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem niti slovenska vlada. Za konec smo vprašali Jesiha, kakšne možnosti ima Slovenija, poleg moralne podpore manjšini in pisanja protestnih not severni sosedi, da bi Avstrijo hitreje prisilila v spoštovanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe.



Ne glede na to, koliko je Slovenija do sedaj dosegla za manjšino na avstrijskem Koroškem, jo pri tem vprašanju čaka še veliko napora in podpore manjšini v prihodnosti, ki je bila do sedaj, po besedah predstavnikov manjšine, premajhna.