Pretekli teden je naslovnice medijev s precejšnim zamikom polnil hekerski incident, zaradi katerega je moral Sony suspendirati svojo storitev spletnega igranja Playstation Network. V izjavi za javnost je Sony pojasnil, da so hekerji napadli njegovo mrežo, domnevno ukradli osebne podatke 70-ih milijonov uporabnikov, med ostalim tudi kodirane številke njihovih kreditnih kartic.
Poročanje o tem incidentu se je tako osredotočilo na slabo zaščito zasebnosti, ki jo je svojim uporabnikom nudil Sony. Vendar je bila s strani spletnih hekerjev, konkretno gibanja Anonymous, ravno zasebnost povod začetnih napadov na Sony. Slednji naj bi po legalni poti od socialnih omrežij in portala Youtube zahteval IP naslove ljudi, ki so gledali videoposnetke hekerja Goerge-a Hootza, znanega pod psevdonimom GeoHotz. Ta mladenič je v kratkem času postal spletna legenda, saj je napisal softverski crack 'jailbreak' s katerim je mogoče dostopati do sistemskih datotek v Applovih in Sonyjevih napravah. Tako uporabnik pridobi polno suverenost nad hardverjem, kar je po mnenju Anonymousa njegova pravica, saj je za to opremo plačal in jo želi koristiti kot državljan, ki ve kaj uporablja. S stališča Sonyja pa to odpira možnosti za piratizacijo iger, kar je seveda res. Vendar je Sony tokrat v boju proti piratstvu prestopil tradicionalne meje in namesto ustvarjanja boljših zaščit začel pravno loviti prestopnike.
Začetni napadi Anonymousa naj ne bi bili povezani s kasnejšim izpadom omrežja Playstation, kljub temu pa se je proti gibanju usmerilo precej besa gejmerjev, ki Playstationa niso mogli igrati ravno ob izdaji drugega dela igre Portal. Gibanje Anonymous ima očitno kljub velikim kapacitetam zelo striktno protestno politiko, pri kateri se ne poslužuje nesorazmernih povračilnih ukrepov, ampak se večinoma omejuje na tako imenovane DDoS napade, ki zahtevajo veliko število sodelujočih. Ti s spletnim prometom zasičijo strežnik določene spletne strani in tako legitimnim obiskovalcem onemogočijo promet. Stran v napadu ni poškodovana, je le začasno onemogočena. Vendar je razvoj dogodkov, ki jih je Sony sprožil s pregonom omenjenega hekerja Geohotza očitno sprožil val jeze pravih hekerjev, ki so izkoristili dimno zaveso Anonymousovih napadov in zadali nekaj resnične škode. Sonyju in ostalim korporacijam pa so s tem napadom poslali močno sporočilo, da se spletnih legend ne napada osebno, niti v pravem življenju ne preganja anonimnih uporabnikov interneta.
To je le zadnja od intervencij anonimnih, ki jim je serija uspešnih napadov prinesla precej publicitete. Med bolj znanimi je bil pred nekaj leti napad na Scientološko cerkev, ki se je obrestoval v seriji protestov in javni objavi dokumentov, sicer dostopnih le višjim hierarhijam cerkve. Vendar to gibanje svojega boja ni začelo, zato da bi uničilo kult, ampak je religiozni kult napadlo, da bi obranilo svobodo govora. Mlada generacija uporabnikov interneta svojih pravic ne brani zaprta v peskovnike ustavnih demokracij, ampak pravico jemlje v svoje roke s preprosto formulo. Če različne vlade in vodilne korporacije uporabljajo svoje možnosti za izvenpravno sledenje ter vohunjenje za svojimi uporabniki oziroma državljani, potem naj ti postanejo vešči tehnologij, ki bo to prisluškovanje podražilo ali povsem onemogočilo. Ob tem pa naj jim na kraj pameti ne pade, da bi zapravljali čas s podpisovanjem civilnih pobud, saj so vse bolj prisiljeni v spoznanje, da sta svoboda in zasebnost izborjeni na šahovnici zgodovine.
Nevarnost takšnih idej in podpora anonimnih ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu je hitro pritegnila pozornost tako vlad kot korporativnega establišmenta. Varnostna korporacija HBGary si je skušala ustvariti promocijo z infiltracijo anonymousovih IRC strežnikov in identifikacijo uporabnikov. To poročilo so nato nameravali prodati ameriškemu Zveznemu preiskovalnemu uradu FBI. Njihovi nameni so, za razliko od zadnjega ukrepanja proti Sonyju, pritegnili polno jezo gibanja Anonymous. Njegovi člani so tako februarja vdrli v strežnike podjetja HBGary, se z vandaliziranjem njihove spletne strani posmehovali njihovim varnostnim kapacitetam, direktorju podjetja Aaronu Barru pa izbrisali podatke na njegovem iPadu in ukradli 40.000 zasebnih elektronskih pisem, v katerih se najde precej podatkov, ki dajejo marsikateri uvid v sociopatsko stanje duha vodilnih ljudi v birokratskih organizacijah.
V tipično anonimnem smislu za humor pa so objavili tudi njegovo davčno številko in mu ukradli poročilo, ki ga je pripravljal za FBI, ter ga tja dostavili zastonj. Po njihovi izjavi sodeč, so bile kapacitete in analitske veščine korporacije HBGary - v primerjavi z gibanjem anonimnih - amaterske. Veliko mero posmeha je prejelo tudi obsesivno iskanje vodilnih med anonimnimi. Predstavniki birokracij so po mnenju Anonymousa tako zaprti v miselni sistem hierahije, da si sploh ne znajo predstavljati, da je nekdo lahko konkurenčen in profesionalen, ne da bi bil nekomu podrejen ali za to prejemal plačilo.
Gibanje Anonymous je javno in globalno gibanje, ki pozdravlja vse člane. V stik z njim lahko stopite preko IRC strežnikov, katerih seznam in navodila za anonimizacijo so dostopni na spletni strani anonops.ru. Stroka je pojav takšnih gibanj že napovedala s konceptom multitude, ki je kljub profesionalni organizaciji razpršena horizontalno. Člane pa druži skupen interes, ki je v tem primeru svoboda govora. Takšne navidezne skupnosti so se začele snovati z razvojem odprtokodnega operacijskega sistema Linux, v katerega kodo lahko posega vsakdo, skupnost pa nagradi in formalno prevzame najboljšo predlagano rešitev. Če bi se ta ureditev prenesla v politično in gospodarsko prakso, bi lahko predstavljala izjemno konkurenčno alternativo državnim in zasebnim birokracijam starega režima, v katerega smrtnih krčih pravkar živimo.
Gibanja nove dobe je komentiral Luka T.