Domača delno opravilna vlada te delno opravilne države se je danes že sestala na delovnem posvetu, na katerem je bolj ali manj žlahtni izbor ministrov in ministric premierja Boruta Pahorja razpravljal o alternativnih ukrepih, ki bi naj sledili v primeru že kar pričakovane referendumske zavrnitve pokojninske reforme. Kljub razmeroma dolgi razpravi pa alternative pokojninski reformi, kot si jo je zamislil in namenil udejaniti minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, vendarle ne prinašajo kakih bistvenih ali kako drugače revolucionarnih novosti. Na področje porabe javnih sredstev ob najverjetnejšem padcu pokojninske reforme bi naj Vlada posegla z interventnim zakonom, varčevalo pa naj bi se predvsem pri plačah javnih uslužbencev, pokojninah in socialnih transferjih. Zakon, ki je sicer še v nastajanju, kar z drugimi besedami povedano pomeni zgolj to, da ga še ni, pa bi naj v državnem zboru sprejeli ob sprejemanju rebalansa proračuna za prihodnje leto. Glede na aktualne politične razmere v zgolj še delno opravilni koaliciji, vladi in državi, pa so tovrstna pričakovanja ministrskega izbora Boruta Pahorja vendarle nekoliko preveč optimistična, če že ne povsem naivna.

Kljub temu da to vztrajno zanikajo, se vendarle zdi, da je prihodnja negotova politična usoda koalicije in vlade Boruta Pahorja še kako odvisna prav od referendumske zavrnitve ali potrditve v državnem zboru že sprejete pokojninske reforme. Ministri in drugi predstavniki koalicijskih strank sicer vztrajno, a ne prav prepričljivo zatrjujejo, da vprašanja, ali bo aktualna vlada obstala ali ne, ali se bo rekonstruirala ali pa bodo predčasne volitve, niso ključna za aktualen politični pat, v katerem trenutno je država Slovenija. Toda domačim politikom na besedo tudi tokrat pač ne gre kar tako za verjeti.

Po današnjem posvetu so se sicer v ne prav običajen medijski molk zavili tako predsednik vlade Borut Pahor, kot ministri za visoko šolstvo, finance in razvoj Gregor Golobič, France Križanič in Mitja Gaspari. Zato pa je bil bolj grozeče zgovoren minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, kot glavni prvoborec za pokojninsko reformo. Kljub temu da same metodologije domnevnih izračunov neposrednih stroškov ob padcu pokojninske reforme ni pojasnil, minister Ivan trdi, da bodo presegali 300 milijonov evrov, ki da jih bo potrebno nadomestiti z javnim varčevanjem tudi pri plačah javnih uslužbencev, pokojninah in socialnih transferjih. Še posebej zadnja dva glavna izdatka domačih javnih financ sta sicer z Ustavo domače republike zakoličeni kategoriji, zaradi katerih se ta med drugim sploh lahko še naziva kot socialna država.

Toda iz grozečih besed ministra Svetlika je vendarle bolj razvidno, da je bil tudi današnji delovni posvet zgolj še delno opravilne Vlade Boruta Pahorja pravzaprav uvod v predreferendumsko kampanjo za odločanje o usodi v Državnem zboru že sprejete pokojninske reforme, kot jo po diktatu Evropske Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter podobnih branikov globalnega kapitalizma predlaga in zagovarja minister za delo, družino in socialne zadeve. Na današnjem posvetu o alternativnih ukrepih v primeru referendumske zavrnitve pokojninske reforme naj bi tako ministri in premeir Borut Pahor govorili predvsem o izvajanju politike, ki so jo začrtali s proračunom 2011 in ki je dogovorjena s socialnimi partnerji, kar pa pokojninska reforma ni.

Vladna kampanja, za katero se lahko tako kot prvič v predreferendumski kampanji o zakonu o malem delu, namenjajo in trošijo javna proračunska sredstva, ki jih prispevajo vsi domači davkoplačevalci, tako podporniki kot nasprotniki te pokojninske reforme, bo tako očitno temeljila na demagoških grožnjah s črno prihodnostjo javnih uslužbencev, upokojencev in po sili razmer prejemnikov socialnih pomoči. Vlada sicer pravi, da ima in da stavi na argumente, da je pokojninska reforma v skupnem interesu vseh na Slovenskem živečih ljudi. Toda resnici na ljubo ti zaenkrat še naprej ostajajo skriti, saj je v vladni argumentaciji vse polno nejasnosti in nedorečenosti.

V skladu z lani v Državnem zboru sprejetim rebalansom proračuna za 2011 se bo namreč v državno blagajno nateklo za 8,3 milijarde evrov prihodkov, za tekočo porabo pa bo šlo dobrih deset milijard odhodkov, od katerih gre četrtina prav za socialno varnost, s čimer po takratnih besedah ministra za finance Franceta Križaniča Slovenija kljub začasni omejitvi rasti pokojnin, socialnih transferjev in plač javnih uslužbencev ostaja socialna država. Resnici na ljubo je Slovenija sicer država, v kateri niti socialni transferji niti celo z zakonom določena minimalna plača ne dosegata prav tako uradno določenega praga revščine v državi.

Tako je domača republika bolj kot socialna predvsem vse bolj revna država. In prav vse večjemu številu njenih revnih prebivalcev, predvsem pa upokojencev in uradno ter tudi neuradno brezposelnih oseb, so bile v prvi vrsti namenjene današnje prazne grožnje ministra Ivana Svetlika. Ta tako nikjer argumentirano ne pojasni, zakaj je teh 300 milijonov evrov primankljaja oziroma dodatnih stroškov zaradi zavrnitve pokojninske reforme potrebno privarčevati prav na pokojninah in socialnih transferjih. Takisto ostaja še naprej nejasno, katera poslanska večina pa bi naj sploh potrdila in uveljavila ta interventni zakon na področju porabe javnih sredstev. Politično oportuna Demokratična stranka upokojencev se iz koalicije počasi poslavlja, saj njen predsednik Karel Erjavec meni, da ji bo to prineslo mesto tudi v prihodnji koaliciji in vladi. Da so za čimprejšnje predčasne volitve, pa so se zavzeli tudi v Slovenski ljudski stranki, katere poslanci so sicer namesto DESUS prispevali potrebne glasove za samo uveljavitev pokojninske reforme.

Interventni zakon bi sicer v Državnem zboru lahko sprejeli tudi s pomočjo glasov manjšinskih in nepovezanih poslancev. Toda tudi v tem primeru ni nobene garancije, da tudi ta ne bi pristal na referendumu, ki ga lahko vnovič razpišeta SDS in SNS opozicija. Tako današnji delovni posvet vlade o alternativnih ukrepih, ki bi naj sledili v primeru že kar pričakovane referendumske zavrnitve pokojninske reforme, preprosto ni mogel biti ne vem kako delaven. Toda tako to gre. Kaj bo po referendumu, preprosto ostaja neznanka. Jasno pa je, da se tudi tokratne predreferendumske kampanje prepričevanja ljudi v lasten prav, Vlada ponovno ne loteva z argumenti, pač pa zaenkrat povsem praznimi grožnjami o črni prihodnosti za socialno najšibkejše sloje domačega prebivalstva.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjimi praznimi grožnjami delno opravilne Vlade v delno opravilni državi v zobeh poskrbel Tomaž Z.