Sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša se je odzval na današnjo izjavo ministra za delo Ivana Svetlika, češ da bo zavrnitev pokojninske reforme na referendumu povzročila nad 300 milijonov evrov neposrednih stroškov na leto. Utroša je Svetlika tako označil za ministra za zastraševanje in dodal, da se je minister osredotočil na dve ciljni skupini. Prva so upokojenci, ki naj bi jih želel zastrašiti z grožnjami o nižjih pokojninah, česar po besedah Utroše pravni red države sploh ne dopušča. Druga skupina pa so zaposleni v javnem sektorju. Ti naj bi trpeli zaradi velike luknje v javnih financah, ki bi po Svetlikovem mnenju nastala ob zavrnitvi reforme.

Sindikalist Utroša je še opozoril, da obstajajo številni drugi viri za zagotavljanje stabilnosti javnih financ. Pri tem je izpostavil, da je sive ekonomije v Sloveniji za devet milijard evrov, od leta 1996 naprej pa naj bi bilo za 8,5 milijarde izpada prihodkov v proračun zaradi znižanja prispevne stopnje za delodajalce.

Slovensko podjetje Geoeks in islandski partner Mannvit sta med obiskom slovenskega predsednika Danila Türka na Islandiji podpisala dogovor o sodelovanju pri izgradnji prve geotermalne elektrarne v Sloveniji in sicer v Dobrovniku ob madžarski meji. Zanimalo nas je, koliko energije bi lahko proizvedli v Sloveniji, če bi popolnoma izkoristili naše geotermalne kapacitete, zato smo poklicali Jakoba Likarja iz oddelka za geotehnologijo in rudarstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti.



Palestinski predsednik in vodja gibanja Fatah Mahmud Abas ter vodja Hamasa Haled Mašal sta v Kairu še slovesno podpisala spravni dogovor o oblikovanju skupne prehodne palestinske vlade in izvedbi predsedniških ter parlamentarnih volitvah, ki bodo sledile v roku leta dni. Dogovor predvideva tudi preučevanje možnosti oblikovanja skupne palestinske profesionalne vojske in druge podrobnosti. Izrael je palestinsko spravo ostro napadel. Premier Benjamin Netanjanu je v Londonu tako dogovor pospremil z besedami, citiramo: „Kar se je zgodilo v Kairu, je grozovit udarec miru in velika zmaga terorizma“. Konec citata. A, kot poroča izraelski časnik Haaretz, ima izraelsko zunanje ministrstvo drugačno stališče. Sodeč po zaupnih sporočilih, naj bi na ministrstvu menili, da predstavlja palestinski dogovor pozitivno priložnost za Izrael.

Po poročanju britanskega BBC-ja je mehiška centralna banka med januarjem in marcem kupila 90 ton zlata. S 100 tonami rezerv tako zaseda Mehika 33. mesto na seznamu, na katerem z dobrimi 8000 tonami vodijo Združene države Amerike, tem pa sledi Kitajska s 1000 tonami rezerv. Svetovni svet za zlato predvideva, da bodo razvijajoče se države kupovale vse več zlata, saj želijo svoje rezerve diverzificirati stran od ameriškega dolarja. Ta trenutno prevladuje kot svetovna rezervna valuta.

KrOFF sta pripravila Luka T. in Boris.