Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF ZADNJEGA VETERANA PRVE SVETOVNE VOJNE (1677 bralcev)
Četrtek, 5. 5. 2011
Urh



NAPOVEDNIK

V Avstraliji je umrl zadnji veteranski borec prve svetovne vojne Claude Choules. Star je bil 110 let in lahko rečemo, da se je rodil v enem svetu, umrl pa čisto v drugem. Britanski mornarici se je pridružil pri 15. letih, vendar je o svoji starosti lagal, saj ga ne bi sprejeli v vojsko kot mladoletnega. Čeprav je bila v njegovih časih vojna stvar moške časti, ga je vseeno zaznamovala do te mere, da ni želel obeleževati spomina na konec vojne ali sodelovati pri dogodkih, ki so jih organizirali vojni veterani. Vojne se je spominjal predvsem kot težkega življenja v pomanjkanju in dolgočasju, ki so ga razbili trenutki smrtne nevarnosti in adrenalina. Njegovi visoki starosti pritiče tudi dolg zakonski staž. Kmalu po prihodu v Avstralijo tekom 20. let prejšnjega stoletja je spoznal škotsko medicinsko sestro Etherl Wildgooge, s katero je bil v zakonu kar 76 let.

Pri 108. letih starosti je napisal avtobiografijo z naslovom Zadnji od zadnjih, kjer je opisoval služenje v dveh različnih mornaricah, saj je po prihodu v Avstralijo začel delovati v mornarici tam spodaj kot strokovnjak za rušenje in bil aktiven tudi v drugi svetovni vojni. Po njegovi smrti ostaja zadnja veteranka prve svetovne vojne Britanka Florence Green, ki šteje 110 let in je služila pri ženskem krilu britanskih zračnih sil – kot natakarica.

Berete veteranski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Britanci na referendumu odločajo o spremembi volilnega sistema. Če bi referendum uspel, bi odpravili dosedanji večinski volilni sistem in bi se bolj približali proporcionalnemu. Med kampanjo sta partnerici vladajoče koalicije, konservativna stranka premierja Davida Camerona in Liberalni demokrati Nicka Clegga, stopili na nasprotna bregova. Liberalni demokrati si že dolgo prizadevajo za menjavo večinskega volilnega sistema. V skladu z dosedanjim sistemom je v določeni volilni enoti izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov. Alternativni sistem, v katerem volivci razvrstijo kandidate po želenem vrstnem redu, določa izvolitev kandidata, ki prejme vsaj 50 odstotkov glasov. Če si takšnega deleža ne zagotovi nihče, iz štetja izpade kandidat z najmanj glasovi, njegove glasovnice pa se na podlagi preostalih podeljenih glasov proporcionalno porazdelijo med druge kandidate. Postopek se nadaljuje, dokler nekdo ne doseže 50-odstotnega praga za izvolitev. Referendum je sicer del koalicijskega dogovora med konservativci in Liberalnimi demokrati.

Na Madžarskem se je začelo sojenje najbolj iskanemu nacističnemu vojnemu zločincu s seznama Centra Simona Wiesenthala Sandorju Kepirju. Ta je obtožen, da je leta 1942 sodeloval pri množičnem poboju več kot 1.000 Judov, Romov in Srbov v Novem Sadu. Kepir je pred sodiščem povedal, da je popolnoma nedolžen in označil sojenje za cirkus. Obtožnica ga bremeni, da je kot poveljnik patrulje ukazal usmrtitev 36 ljudi, tožilstvo pa mu poleg tega očita, da je skupaj s sovojaki sam ustrelil štiri civiliste. Kepir se brani, da je le izpolnjeval svojo dolžnost. Kepir je bil sicer obsojen že v letih 1944 in 1946, a se je zaporu izognil z begom. Leta 1996 se je po desetletjih skrivanja v Argentini na skrivaj vrnil v domovino.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je povedal, da bi bile javnosti dostopne fotografije mrtvega Osame bin Ladna grožnja za nacionalno varnost Amerike. Mnenja med politiki Združenih držav o objavi fotografij bin Ladna so deljena. Medtem ko je pomemben demokratski kongresnik Steny Hoyer rekelal, da se strinja z Obamo, je republikanski senator Lindsey Graham povedal, da bi fotografije morali javno objaviti, med drugim tudi zato, da bi opravili s teorijami zarote. Kritiki akcije so svoje stališče še zaostrili, še posebej v luči dejstva, da je bil Osama bin Laden neoborožen, ko so ga ustrelili. Ameriški pravosodni minister Eric Holder je uboj Osame bin Ladna sicer predvidljivo že označil za popolnoma zakonitega, a ni jasno, na podlagi katerih argumentov.

Sirska vojska se je začela umikati iz mesta Dara na jugu države, kjer so bili protesti proti vladi najbolj množični. General Rijad Hadad je sporočil, da se vojska umika, ker je v omenjenem mestu končala svojo misijo, ki naj bi bila prijetje teroristov. V ponedeljek je sicer predsednik Sirije Bašar al Asad postavil protestnikom, ki jih je označil za pripadnike terorističnih skupin, 15-dnevni rok, do katerega se morajo predati. Trenutno je v zaporih že več kot 2.400 nasprotnikov režima, po podatkih sirske skupine za človekove pravice Insan pa je od začetka protestov pogrešanih ali zaprtih okoli 8.000 ljudi. Samo danes je vojska v mestu Sakba blizu prestolnice Damask prijela več kot 300 ljudi.

Bivši egiptovski notranji minister Habob al Adli je bil zaradi pranja denarja in nezakonitega bogatenja obsojen na 12 let zapora. To je bilo prvo sojenje kakemu visokemu predstavniku nekdanjega režima po ljudski vstaji februarja letos. Adli je bil med izrekom kazni oblečen v belo zaporniško haljo in je sedel v črni kletki v sodni dvorani. Na čelu Mubarakovih varnostnih sil je bil več kot desetletje, čaka ga pa še eno sojenje, na katerem se bo branil pred obtožbami, da je policistom med ljudsko vstajo ukazal streljanje na protivladne protestnike. V primeru te obsodbe mu grozi smrtna kazen.

Po sredini akciji kriminalistov na območju Maribora, v kateri je bilo pridržanih 9 ljudi, med drugimi tudi župan Maribora Franc Kangler, je še vedno pridržana le še ena oseba, katere identiteta ni znana. V zvezi s sumom nepravilnosti pri prometu z nepremičninami in izvajanju številnih gradbenih projektov, v katerih so sodelovali različni predstavniki lokalne skupnosti, naj bi premoženjska škoda oziroma korist tistih na drugi strani zakona znašala več kot pet milijonov evrov. Kanglerju so preiskali hišo v Zimnici pri Dupleku, stanovanje v Radvanju, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ter vikend na Pohorju in pisarno na sedežu mestne občine v Mariboru. Izpuščen je bil včeraj okoli desete ure zvečer, njegov komentar pa je pričakovan. Povedal je, da gre za politično motivirano akcijo.

Parlamentarni odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je podprl resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011-2020. Poslanci koalicije so poudarili, da ni ločnice med visokošolskimi in univerzitetnimi programi, opozicija pa izpostavlja potrebo po konkurenci. O resoluciji smo najprej govorili s predsednikom odbora in poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Grimsom:



Kako pa na resolucijo gleda član vladajoče koalicije in odbora za visokošolstvo iz vrst Liberalne demokracije Ljubo Germič:



Germiča smo še vprašali, kako odgovarja na kritike opozicije, da se v resoluciji določa maksimalno število univerz. S tem se po mnenju Grimsa zmanjšuje konkurenca:



Ob štirih popoldan pripravlja Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, IFIMES, predstavitev knjige Mirka Pejanovića z naslovom Pogledi na državnost in politični razvoj Bosne in Hercegovine. O dogodku in gostih, ki bodo na njem sodelovali, nam je več povedal direktor inštituta Zijad Bećirović:



Jutri se v organizaciji Mirovnega inštituta v sodelovanju z oddelkom za sociologijo na Filozofski fakulteti začenja dvodnevni mednarodni seminar z naslovom »Homofobija v šolah v vzhodni Evropi«. Na seminarju, ki bo potekal v petem nadstropju Filozofske fakultete, bodo sodelovali raziskovalke in raziskovalci iz Madžarske, Srbije, Češke, Hrvaške, Romunije, Estonije in Slovenije. O seminarju smo spregovorili z Romanom Kuharjem z Mirovnega inštituta.



Komentarji
komentiraj >>