Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PHIL COHRAN AND LEGACY: African Skies (Captcha Records, 2010) (1916 bralcev)
Nedelja, 8. 5. 2011
goran



* Termin oddaje Razširjamo obzorja je praviloma rezerviran za plošče, ki so v zgodovini glasbe pustile opazen pečat. Naj bo to njihov vpliv, ali status zametka specifičnih scen, ali pa gre preprosto za plošče, ki tako ali drugače izstopajo v diskografiji posameznih glasbenikov. Album 'African Skies' skladatelja Phila Cohrana ne sodi v nobeno od obeh kategorij. Na leta 1993 zabeleženem posnetku pravzaprav ne slišimo nič, česar se Cohran ne bi lotil že na svojih prejšnjih ploščah ali v San Rajevih Arkestra, zato je morda edino »opravičilo«, da smo ploščo umestili v ta termin, dejstvo, da je bil to prvi Cohranov album po skoraj petindvajsetih letih. Naključje je hotelo, da ta pogosto spregledani glasbenik prav na današnji dan praznuje svoj štiriinosemdeseti rojstni dan, obenem pa o Cohranu tudi na Radiu Študent vsaj v zadnjih letih nismo govorili. A še bolj kot to se je vzgib za predstavitev plošče preprosto pojavil skozi prizmo glasbe same, ki bi jo lahko opredelili kot enega lepših soul-jazzovskih dosežkov.

Pravzaprav ni presenetljivo, da Phil Cohran s svojo glasbo pogosto ostaja spregledan. Podobno usodo je z njim delil tudi Sun Ra, ki je bil bolj kot zaradi revolucionarne glasbe dolgo zanimivejši zaradi njegove ekscentričnosti in statusa nekakšnega genialnega norca. Tista prava vrednost njegovih ekscentričnih glasbenih avantur se je potrdila tudi skozi delo številnih glasbenikov, ki so se kalili v njegovih Arkestra, in eden teh je bil tudi Kelan Phil Cohran, ki je v Sun Rajevi zasedbi trobental med letoma 1958 in 1961. Še bolj kot po sodelovanju z Arkestro pa je Cohran danes morda znan kot eden soustanoviteljev organizacije Association for the advancement of creative musicians, katere številni člani so med letoma 1960 in 1970 obveljali za najpomembnejše in inovativne glasbenike v polju jazzovskih muzik. V tem obdobju je Cohran s svojo zasedbo Artistic Heritage Ensemble objavil tudi štiri albume, ki jih je zaznamoval takrat aktualni afroameriški aktivizem, izrazno pa so se deloma napajali v Sun Rajevih kozmičnih naukih in novo odkritem Cohranovem interesu za starodavne glasbene prakse. Danes pravi, da so ga prav ta muzikološka raziskovanja izoblikovala v skladatelja, kljub temu pa je kot vodja svojega ansambla ostal nekje na obrobju jazzovskih muzik. Deloma to lahko pripišemo njegovemu uhajanju iz jazzovskih konvencij, deloma pa tudi majhnim nakladam albumov, ki jih je objavljal pri obskurnih založbah. No, pred nekaj leti je Cohrana, podobno kot njegove številne somišljenike, ki so bili v šestdesetih letih minulega stoletja pred svojim časom, skozi ponatise nekaterih njegovih albumov doletelo ponovno »vstajenje«.

Plošča 'African Skies', ki jo je Cohran posnel s svojo novo zasedbo Legacy, je nekakšno posvetilo njegovemu prijatelju in mentorju Hermanu Blountu, bolj znanemu pod imenom Sun Ra, ki je preminil leta 1993. Zato jo zaznamuje predvsem intimna, nostalgična, morda utopična atmosfera, ki se na eni strani napaja v izraznosti, kot so jo gojili Arkestra, na drugi strani pa navdih neposredno išče v motivih s črne celine. V večini razmeroma minimalistično aranžiranih skladb se v ospredju pojavi tako imenovani frankiphone, izvorna Cohranova pogruntavščina. Gre za nekakšno eliktrificirano različico mbire oziroma kalimbe, ki jo je Cohran uporabljal že v času, ko je igral v Sun Ra Arkestri, in je pomemben del njegovega vizionarskega glasbenega ustvarjanja. In če Sun Rajeve pa tudi Cohranove kozmične nauke vse prevečkrat razumemo v na pol šaljivem, ekscentričnem kontekstu, je album 'African Skies' morda eden najlepših približkov njunih idej in specifične glasbene izraznosti, ki je skozi leta inspirirala njune številne slednike.

pripravil Goran Kompoš



Komentarji
komentiraj >>