Oddaja v celoti:
Mineva prvi teden predreferendumske kampanje, v katerem so predlagatelji in nasprotniki predlaganih sprememb začeli pospešeno prepričevati volivce v svoj prav pred usodnim trojnim ljudskim odločanjem 5. junija. Ob vsebinskih polemikah o enem fatalnem in dveh malo manj fatalnih zakonih, ki se bodo pred volivci znašli prvo junijsko nedeljo, pa v javnosti že dlje časa poteka širša politična razprava o ustreznosti obstoječe referendumske zakonodaje. Ta je domačo, predvsem vladno politiko začela vznemirjati kmalu po decembrskem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ko je opozicija začela pospešeno napovedovati, da se bo z enakim »ljudskim« orožjem lotila tudi preostalih ključnih vladnih projektov, s katerimi se ne strinjajo.
Po navodilih vlade je tako ministrstvo za javno upravo predlagalo ustavne spremembe na področju referenduma, s katerimi bi močno razpaseno ljudsko odločanje omejili. Ministrica za javno upravo, Irma Pavlinič Krebs.
Predlagani močni rezi v referendumsko zakonodajo so naleteli na različne odzive. Stroka vladnemu predlogu priznava izboljšave, kljub temu pa ga v celoti ne podpira. Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič tako hvali omejitev možnosti predlaganja referenduma s strani poslancev, na drugi strani pa kritizira predlagani kvorum 25 odstotkov volilne udeležbe.
Predstojniku katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski fakulteti za družbene vede, politologu Miru Hačku, se zdijo predlagane ustavne spremembe preradikalne, ob tem pa dodaja, da bi z manjšimi korekturami ustrezal tudi že obstoječi zakon.
V sredo je o predlaganih ustavnih spremembah vnovič razpravljala tudi ustavna komisija Državnega zbora in ustanovila posebno strokovno skupino, ki ji bo v pomoč pri obravnavi predlaganih ustavnih sprememb s področja referenduma. Skupino sestavljajo pravni strokovnjaki Janez Čebulj, Ivan Kristan in Ciril Ribičič, koordinira pa jo Miro Cerar. Slednji nam je tudi natančneje predstavil vlogo skupine.
Proti oblikovanju strokovne komisije so glasovali poslanci SDS-a, saj se jim zdi vladni predlog, ki omejuje možnosti za razpis referenduma, preslab za nadaljnjo obravnavo. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs odgovarja, da omejevanje referenduma ni glavni smoter predlaganih sprememb, pač pa preprečitev njegove zlorabe.
Ko gre za omejevanje možnosti za razpis ljudskega glasovanja ustavni pravnik Igor Kaučič pozdravlja odpravo možnosti zahteve referenduma s strani poslancev, saj imajo ti dovolj mehanizmov pri ustvarjanju zakonodaje že v parlamentu.
Nasprotno politolog Miro Haček meni, da s se tem, ko se jemlje moč razpisa referenduma iz rok poslancev, onemogoča tudi opozicija, ki s tem izgubi še zadnjo možnost za uveljavitev svojih zakonskih predlogov.
Mnogi vidijo v številnih referendumih prelaganje poslanske zakonodajne odgovornosti na pleča volivcev. Poslanec SDS France Cukjati vidi, nasprotno, referendum kot izraz najneposrednejše demokracije in če lahko volivci neposredno izbiramo predstavnike oblasti, potem lahko očitno neposredno odločamo tudi o vsakem, še tako bizarnem zakonu.
Inflacija referendumov povzroča obilo dela tudi ustavnemu sodišču, saj mora to nemalokrat odločati o ustavnih posledicah referenduma in ustreznosti referenduma kot takega. Tudi zaradi tega so po mnenju pravnika Igorja Kaučiča ustavne spremembe na področju referenduma potrebne.
Za ustavne spremembe potrebuje koalicija dvotretjinsko večino v parlamentu, kar se zdi, glede na veliko polariziranost slovenske politike, praktično nemogoče. Resorna ministrica Irma Pavlinič Krebs je kljub temu po pogovoru z vsemi poslanskimi skupinami optimistična.
Četudi vladi uspe z ustavnimi spremembami poseči na področje referenduma, je vprašanje, ali bo s tem preseženo tudi politično dojemanje instrumenta referenduma v Sloveniji. Ta je vse prevečkrat zadnja varovalka političnih skupin ob neuspeli uveljavitvi svojih interesov v Državnem zboru. Igor Kaučič meni, da je to stvar politične kulture, ta pa je v Sloveniji precej padla.
Ministrica Krebsova opozarja, da je del odgovornosti za obstoječe stanje tudi na volivcih, ki nenazadnje izbirajo politike v državnem zboru. Z njeno izjavo tokratni kultivator tudi zaključujemo.
Kultivirala sta Nejc Marcen in Božidar Kolar.