Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF ANGLEŠKIH SOCIALNIH NATEGOV (1497 bralcev)
Ponedeljek, 30. 5. 2011
Urh



NAPOVEDNIK

Zloraba socialnega sistema s strani nekaterih ljudi je del vsakdanjika. Gre večinoma za osebke, ki si socialne transferje pridobijo s pomočjo goljufij, pa čeprav jih ne potrebujejo za preživetje. Veliko Britanijo tovrstni triki na leto stanejo približno 1,8 milijarde evrov, britanska vlada pa je objavila seznam izgovorov, ki so jih tisti, ki so zlorabljali sistem socialnega skrbstva, izrekali. Omenili bomo nekaj najbolj absurdnih. Nekateri so trdili, da so jim ukradli identiteto in je v službo namesto njih pravzaprav hodil nekdo drug, ki ga sploh niso poznali. Drugi pravijo, da v službo namesto njih hodi identični dvojček in da je prišlo do pomote. Eden je zatrdil, da ni vedel, da njegova žena hodi v službo, saj je njen delovni čas sovpadal s časom, ki ga je preživel v vrtni uti.

David Freud, svetovalec za reformo socialnega skrbstva, meni, da sistem zaradi omenjenega seznama nujno potrebuje temeljito reformo, saj po njegovem goljufanje socialne podpore ni šala, čeprav iz izgovorov goljufov izpade tako. Je pa drugo vprašanje, koliko lahko z reformo in strožjim nadzorom onemogočijo dostop do socialne pomoči tistim, ki jo zares potrebujejo, saj po navadi niso tako iznajdljivi kot tisti, ki državo uspešno nategujejo.

Berete OFF program Radia Študent, ki državo še kar uspešno nateguje!

OFF PROGRAM


Varnostne sile v Jemnu so ponoči napadle protivladne protestnike v mestu Taez na jugu države in pri tem po besedah organizatorjev protestov ubile najmanj 20 ljudi. Omenjeno mesto je sicer eno od žarišč protivladnih protestov v državi, saj so demonstranti tam že pred meseci postavili svoj tabor in vztrajali vse do danes, ko so jih varnostne sile razgnale in zažgale tabor. V jemenski prestolnici Sana medtem vlada zatišje, saj so plemena in sile predsednika Alija Abdulaha Saleha s premirjem končale teden smrtonosnih spopadov, vendar pa je možnost ponovnih spopadov velika. Včeraj naj bi okoli 200 pripadnikov mreže Al Kaida zavzelo mesto Zindžibar na jugu Jemna, pri tem pa je opozicija Saleha obtožila, da je dovolil zavzetje mesta, da bi zanetil strah pred Al Kaido in znova pridobil mednarodno podporo pri obračunavanju z nasprotniki njegovega režima.

Predsednik Južnoafriške republike Jakob Zuma se še drugič odpravlja v Libijo, pri čemer naj bi šlo za enega zadnjih poskusov, da se najde miroljubna rešitev konflikta med uporniki in silami polkovnika Moamerja Gadafija. Ni še jasno, ali se bo obisk Zume nanašal na strategije za odhod Gadafija iz države. Uporniki namreč zavračajo pogajanja, dokler Gadafi ne sestopi z oblasti. Medtem je Afriški nacionalni kongres, ki ga vodi Zuma, obsodil Natovo bombardiranje Libije. Mednarodni pritisk na Gadafija se sicer stopnjuje, saj je tudi predsednik do Natovih napadov kritične Rusije, Dmitrij Medvedjev, v soboto izjavil, da Gadafi nima več pravice voditi Libije.

V dveh napadih v mestu Herat na zahodu Afganistana je umrlo najmanj pet ljudi, več kot 30 pa je ranjenih. V enem napadu je bila tarča baza mednarodnih sil ISAF v mestu, v drugem pa je v središču mesta eksplodirala bomba, postavljena ob cesti. Bazo ISAF naj bi napadla dva samomorilca, nato pa naj bi bazo napadlo še več oboroženih napadalcev, ki so želeli vanjo vdreti. V napadu, ki naj bi še potekal, je bila na delovnem mestu ranjena tudi pripadnica slovenskega kontingenta Melita Šinkovec, civilna funkcionalna strokovnjakinja, z Ministrstva za obrambo pa so že sporočili, da se počuti dobro. Šinkovčevo so po koži in glavi poškodovali koščki stekel, ki so počila zaradi močne detonacije. Njeno delo v okviru Natove Skupine za obnovo provinc je med drugim povezovanje lokalnih in mednarodnih skupnosti ter ocena civilne razvojne pomoči. Šinkovčeva pa ni prva ranjena pripadnica slovenskega kontingenta. Po besedah Aleša Sile z Ministrstva za obrambo je bil neki vojak lažje poškodovan že leta 2005, ko je oklepno vozilo slovenske vojske zapeljalo na mino. Za tokratna napada so odgovornost že prevzeli talibani.

Gruzijsko tožilstvo je Badrija Bitsadzeja, soproga opozicijske voditeljice Nine Burdžanadze, obtožilo napada na varnostne sile med protesti v Tbilisiju minuli teden, kjer sta življenje izgubila policist in bivši pripadnik varnostnih sil. Obtožen je oblikovanja paravojaških skupin in organiziranja napadov na policiste med protesti. Po trditvah tožilstva obtožbe temeljijo na pričevanjih članov opozicije pod vodstvom Burdžanadzejeve pa tudi na video in zvočnih posnetkih. Po besedah Burdžanadzejeve je bil cilj vala protestov minuli teden strmoglaviti predsednika Mihaila Sakašvilija.

Nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Ratko Mladić se bo danes pritožil na izročitev haaškemu sodišču oziroma bodo to naredili njegova družina in odvetniki. Mladić naj bi bil v preslabem zdravstvenem stanju za selitev v Haag in branjenje pred obtožbami, ki ga bremenijo tudi genocida v Srebrenici. Medtem je namestnik posebnega srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić večkrat zavrnil trditve o slabem zdravstvenem stanju Mladića in jih označil kot zavlačevalno taktiko. Srbsko pravosodno ministrstvo naj bi se o pritožbi odločilo v roku treh dni. Včeraj se je na protestu, ki ga je v podporo Mladiću v Beogradu organizirala Srbska radikalna stranka, zbralo približno 10.000 ljudi, prišlo pa je tudi do incidentov, zaradi česar je bilo aretiranih okoli 100 ljudi.

Nemška vladna koalicija je po skoraj 13 urah razpravljanja dosegla dogovor o tem, da bo večina od skupno 17 nemških nukleark prenehala delovati do leta 2021, vse pa naj bi zaprli leto kasneje. Tako bodo v primeru, da bi pri odklapljanju jedrskih elektrarn in prehodu na alternativne oblike energije prišlo do težav, tri najnovejše jedrske elektrarne obratovale še do leta 2022. Okoljski minister Norbert Rőttgen je odločitev desnosredinske koalicije, ki jo sestavljajo Krščanski demokrati in krščanski socialisti ter Liberalci označil za nepreklicno. Debato o jedrski energiji sta v Nemčiji še zaostrila marčni potres in cunami na Japonskem, ki je resno poškodoval jedrsko elektrarno v Fukušimi. Zaradi tega so v Nemčiji marca za tri mesece ustavili delovanje sedmih jedrskih elektrarn, ki so bile zgrajene pred letom 1980. Okoljski ministri 16 nemških zveznih dežel so se pred dnevi odločili, da omenjenih 7 najstarejših nemških elektrarn dokončno zaprejo. Jedrske elektrarne v Nemčiji proizvajajo 23 odstotkov vse energije.

Francija je predlagala opazovanje Hrvaške do njenega vstopa v Evropsko unijo, če bi bil ta predlog sprejet, pa bi uradni Zagreb lažje sklenil pogajanja z Brusljem do konca junija. Nadzor bi pomenil redna poročila o izvajanju pravosodnih reform na Hrvaškem. Francoski veleposlanik na Hrvaškem Jerome Pasquier je dejal, da je za končanje pogajanj potreben konsenz vseh 27 članic Unije. Tega trenutno ni, zaradi česar je njegova država predlagala opazovanje, saj Pariz meni, da bi bilo tako lažje priti do konsenza. V kolikor bodo pogajanja do konca junija sklenjena, bo po besedah Pasquierja pristopna pogodba podpisana jeseni, nakar bo sledila ratifikacija v parlamentih vseh članic. Tako naj Hrvaška niti po najboljšem možnem scenariju polnopravnega članstva ne bi dosegla pred letom 2013.

V Murski Soboti poteka dražba za 100-odstotni delež družbe Mura in partnerji ter blagovne znamke skupaj z opremo in prostori, kjer zdaj dela 1400 delavcev. Izklicna cena je 9,65 milijona evrov, najresnejši kupec pa je bila skupina Aha, ki je v lasti Mojce Lukančič in njenega partnerja Nigela Petra Buxtona. Vendar se je omenjena skupina zadnje dni zavzemala, da bi sodišče dražbo prestavilo in jim omogočilo skrben pregled dokumentacije družbe. Temu nasprotuje predsednik stečajnega senata Mure Branko Đorđević. Pravi, da je skupina Aha dobila 95 odstotkov dokumentacije Mure in partnerjev ter da vpogled v komercialne pogodbe družbe, ki so poslovna skrivnost, zakonsko ni dopusten. Sporno se mu zdi tudi, da bi lahko skupina v primeru, da Mure ne kupi, poslovne skrivnosti uporabila v svojo korist. Lukančičeva po drugi strani zatrjuje, da pridobljenih podatkov ne bi zlorabila.

Gospodarska zbornica Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije sta do nekaterih dopolnitev zakona o prevozih v cestnem prometu izjemno kritični, zato državnemu svetu predlagata izglasovanje veta na novelo zakona. Kot pravijo v omenjenih zbornicah, naj bi novela zakona preferirala avtoprevoznike, saj mora gospodarski subjekt njihove usluge poravnati v 30-dnevnem plačilnem roku, medtem ko je v drugih panogah standardni plačilni rok po zakonu 120 dni. Prav tako so proti zavezi gospodarskih subjektov k obveznemu nadzoru dovolilnic avtoprevoznikov, saj se s tem po njihovem nadzor iz pristojnih državnih organov prelaga na gospodarske subjekte. To naj bi jih administrativno še bolj obremenilo. Novela zakona je bila v Državnem zboru sprejeta prejšnji torek. O kritikah na novelo s strani trgovinske in gospodarske zbornice smo govorili z Robertom Severjem, direktorjem Združenja za promet pri Gospodarski zbornici, ki pa novelo podpira:



Kaj pa pravi Sever o očitkih, da bo obvezno kontroliranje dovolilnic avtoprevoznikov s strani gospodarskih subjektov prineslo dodatno administrativno obremenitev:



Ustanova Skupaj, Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok, in Sloga, platforma za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, sta dopoldne odprli dvodnevno mednarodno konferenco z naslovom 'Krepitev zmogljivosti humanitarnega dela nevladnih organizacij v srednji Evropi: od omejitev do priložnosti'. S tem se zaključuje tudi enoletni projekt na to tematiko. Govorili smo z Andrejem Bergincem iz Ustanove Skupaj:



Komentarji
komentiraj >>