Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NOVODOBNIH ROPARJEV (1656 bralcev)
Torek, 31. 5. 2011
Luka P.



OFF NAPOVEDNIK

Britanska policija je na lovu za nekonvencionalnim roparjem. Ta se, preden odnese vredne stvari, med katerimi so tudi kuhinjski aparati, v hiši lepo spočije in dodobra naje. Da je temu tako, je po poročanju policije razvidno iz razmetane postelje, nepomite posode in ostankov hrane na kuhinjski mizi. Ali elegantni tat, preden vzame kuhinjske aparate, te tudi preizkusi, iz poročila ni razvidno.

Roparji po navadi na hitro opravijo svoje delo, in sicer predvsem zato, ker nikdar niso povsem prepričani, kdaj se bodo lastniki vrnili. Glede na to, da se angleškemu tatu ni nikamor mudilo, se sprašujemo, na kakšen način je prišel do informacij, da bo hiša dovolj časa prazna, da se naspi in nasiti. Znanih je več taktik. Od preverjanja poštnega nabiralnika do večdnevnega opazovanja stanovanja, pri čemer so dober indikator ponoči ugasnjene luči. Tretji način je ta, da na kljuko vhodnih vrat obesimo reklamni letak in naslednji dan preverimo, ali je ta še vedno na svojem mestu.

Vprašanje je tudi, ali bo, v kolikor bodo kradljivca dobili, ta sedel kaj dlje, ker za sabo ni pospravil postelje in počistil mize.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki za sabo vedno počisti.

OFF PROGRAM

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj se je ostro odzval na Natove napade, ki terjajo civilne žrtve. Ob tem je dejal, da če se bodo žrtve med civilisti nadaljevale, bo Nato postal okupatorska sila, in nadaljeval, citiramo: »Od tega trenutka so letalski napadi na hiše ljudi prepovedani.« Po ocenah opazovalcev gre za najostrejši odziv afganistanskega predsednika na Natove letalske napade, ki so po oceni zavezništva ključni v boju proti talibanskim upornikom. Zadnje Natovo bombardiranje s smrtnimi žrtvami med civilisti se je zgodilo v soboto, pri čemer je umrlo 14 ljudi, od tega 11 otrok. Predstavniki Nata sicer na Karzajevo prepoved še niso odgovorili, pred tem pa so že dejali, da napade vedno koordinirajo skupaj z afganistansko vlado in ob njenem dovoljenju.

Na protirežimskih protestih v jemenskem mestu Taez, ki so jih vladne sile nasilno zatrle, je bilo od nedelje ubitih več kot 50 ljudi, je objavil urad Združenih narodov za človekove pravice. Za razgon protestnikov so oblasti uporabile vodne topove, buldožerje in pravo strelivo. V prestolnici Sana je bilo danes spet slišati eksplozije in strele, potem ko je propadel poskus podpisa prekinitve ognja med vlado in privrženci jemenskega plemenskega vodje Sadika al Ahmarja. Viri so za arabsko televizijo Al Džazira povedali, da je bilo najmočnejše obstreljevanje slišati v bližini notranjega ministrstva in hiše Sadika al Ahmarja.

Po poročanju libijske državne televizije Džamahirja TV, ki se sklicuje na vojaške vire, so Natove letalske sile minulo noč spet bombardirale vojaške in civilne cilje v Tripoliju in okolici ter pri tem ubile več ljudi. O napadih je poročal tudi novinar francoske tiskovne agencije AFP v Tripoliju. Voditelji libijskega nacionalnega prehodnega sveta pa so včeraj sporočili, da so svoje oborožene sile preimenovali v Narodnoosvobodilno vojsko, pri čemer upajo, da bo začasno ime pomagalo bolje definirati vse bolj profesionalna in disciplinirana vojaška prizadevanja, s katerimi bi premagali Gadafijev režim.

Iz Libije je minulo noč na obalo Sicilije prispelo skoraj tisoč beguncev, večinoma iz podsaharske Afrike. Italijanska policija in obalna straža sta 25-metrski ribiški čoln prepeljali v pristanišče Pozzallo, od tod pa naj bi begunce prepeljali v sprejemne centre po Italiji. V minulih dneh se je znova povečal val beguncev iz Severne Afrike, ki večinoma skušajo doseči italijanski otok Lampedusa. V petek jih je tako na tem otoku pristalo 900, v noči na soboto pa skoraj 400.

Mednarodna konfederacija Oxfam, ki združuje 14 organizacij, ki se borijo proti nepravičnosti in revščini, napoveduje, da se bo cena hrane do leta 2030 podvojila. Edini način, da do tega ne bi prišlo, so reforme svetovnega prehranskega sistema. Za polovico podražitev pa bodo po mnenju Oxfama krive podnebne spremembe. Da do črnega scenarija ne bi prišlo, pozivajo vlade sveta, naj izboljšajo transparentnost na prehrambenem trgu in izpopolnijo regulacijo, povečajo rezerve hrane, končajo promocijo biogoriv in investirajo v majhne kmetije. Ob tem dodajajo, da je eden od sedmih ljudi na svetu lačen, čeprav je možno pridelati dovolj hrane za vse.

Duh španskega gibanja za širše družbene spremembe, ki se je v Madridu spontano pojavilo petnajstega maja, se širi po vsej državi, pa tudi izven nje. Že od 19. maja so se v Parizu na Bastiljskem trgu zbirali protestniki, v nedeljo, ko se jih je zbralo okoli tisoč, pa jih je policija razgnala z uporabo solzivca. Za prisotnost Slovenije na zemljevidu s tem gibanjem povezanih dejavnosti pa skrbijo tukaj živeči Španci, ki so se že nekajkrat zbrali v Ljubljani. V studiu smo se v živo pogovarjali z enim izmed njih:



Višje sodišče v Beogradu je prejelo pritožbo haaškega obtoženca Ratka Mladića,
ki jo je ta vložil na odločitev o izročitvi Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Tričlanski sodni senat ima zdaj tri dni časa, da odloči o pritožbi. Če jo bo zavrnil, bo odločitev o izročitvi postala pravnomočna, nakar jo bodo posredovali ministrici za pravosodje Snežani Malović, ki bo imela zadnjo besedo o Mladićevi izročitvi. Po navedbah srbskih predstavnikov bi lahko senat odločitev sprejel že danes zvečer ali jutri zjutraj.

Zunajparlamentarna hrvaška Zelena stranka je poslala pismo evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku, v katerem so ga prosili, naj prepreči uresničitev napovedi hrvaške vlade o legalizaciji 150.000 ilegalno zgrajenih zgradb, preden Hrvaška vstopi v Evropsko unijo. Gre za odziv na pripravo predloga zakona vlade Jadranke Kosor, s katerim bi legalizirali objekte, ki so bili zgrajeni brez ustrezne dokumentacije. Zelena stranka ocenjuje, da je namen populističnega zakona zapolniti državno blagajno, ki so jo izpraznile korupcijske afere in rop državnega premoženja, ter prikupiti se volivcem pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami na škodo varovanja okolja. Vlada odgovarja, da je cilj predlaganega zakona končati nočne more mnogih družin, ki se bojijo za svojo prihodnost. Za vpis v zemljiško knjigo bodo morali lastniki, v kolikor bo zakon sprejet, plačati od 2600 do 5200 evrov.

Policija bo jutri ukinila policijske uprave Krško, Postojna in Slovenj Gradec in jih pridružila policijskim upravam Novo mesto, Koper in Celje. Kot je na novinarski konferenci zagotovil generalni direktor policije Janko Goršek, državljani združevanja policijskih uprav praktično ne bodo občutili, saj vsi policisti in kriminalisti ostajajo v dosedanjem lokalnem okolju, kraj ali samo delovno mesto bodo tako morali zamenjali le zaposleni na ukinjenih upravah. Spremembe bodo torej predvsem na upravno-administrativni ravni, kar pomeni, da bodo tovrstne naloge sedanjih policijskih uprav prevzele druge uprave.

Ustavno sodišče je od Državnega zbora po referendumu o ustanovitvi občine Ankaran že decembra leta 2010 zahtevalo ustanovitev občine, a se to ni zgodilo. Poslanca Socialnih demokratov Luka Juri in Marijan Križman sta vložila resolucijo, s katero naj bi Državni zbor pojasnil, zakaj kljub zahtevi ustavnega sodišča občine ni ustanovil ter navedel ustavnopravne razloge za takšno odločitev. Do resolucije se je že opredelil parlamentarni odbor za lokalno samoupravo. Poklicali smo Rajka Pirnata s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti in ga prosili za komentar, kako lahko takšna resolucija kljub jasni zahtevi in odločbi ustavnega sodišča o ustavitvi občine Ankaran ugotavlja, ali je ustanovitev občine Ankaran sploh mogoča?



Na komentar Rajka Pirnata se je za Radio Študent tako odzval Luka Juri.



OFF so pripravili Luka Počivalšek, Gregor Kuhar in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>