Ameriški vojaški tožilci so vložili novo obtožnico proti Khalidu Šejku Mohamedu in še štirim domnevnim sostorilcem zaradi napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001. Obtožnica jih bremeni kovanja zarote, umorov v nasprotju z vojnim pravom, napada na civiliste in civilne objekte, namerno povzročanje hudih telesnih poškodb, uničevanja premoženja v nasprotju z vojnim pravom in ugrabitve letala ter seveda terorizma. Naj omenimo, da je Obamova administracija sojenje iz vojaškega sodišča v Guantanamu poskušala prestaviti na civilno sodišče v Združene države, a se je zaradi odločitve Kongresa bojda zaradi prevelikih stroškov zalomilo. Nova obtožnica je tako na las podobna tisti, ki so jo spisali pod administracijo predsednika Busha.
Neimenovani viri iz egiptovskega pravosodja so sporočili, da se bo sojenje strmoglavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku in njegovima sinovoma Ali in Gamalu začelo tretjega avgusta. Obtoženi so sodelovanja pri uboju protivladnih protestnikov in korupcije. Če bo Mubarak spoznan za krivega naklepnega uboja udeležencev miroljubnih demonstracij med ljudsko vstajo, mu grozi smrtna kazen. V osemnajstih dneh protivladnih protestov je bilo ubitih več kot osemsto štirideset ljudi.
V jemenski prestolnici Sana je bilo v obstreljevanju in pouličnih spopadih med vladnimi silami ter pripadniki uporniškega plemena Hašid ubitih najmanj enainštirideset ljudi. V vojski jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha naj bi bilo zaznati vse več zmešnjave in razhajanj. Po navedbah očividcev so pripadniki predsedniku zveste republikanske garde med drugim obstreljevali sedež vojaške oklepne brigade, ki je odgovorna za varovanje določenih občutljivih vladnih institucij. Kot so pojasnili vojaški častniki, ki so prestopili na stran opozicije, se namreč vlada boji, da se namerava poveljnik te brigade pridružiti protivladnemu taboru.
V aktivistični mreži Nevidni delavci sveta sporočajo, da leta opozarjanja na nevzdržen položaj migrantskih delavcev v Sloveniji ni prepričalo predstavnikov odgovornih institucij, da podprejo demokratičen proces, ki bi vodil k enakopravnosti. Kljub številnim manifestacijam, stavkam in peticijam samoorganiziranih skupin delavcev in aktivistov Nevidnih delavcev sveta so s strani oblasti po besedah te mreže prihajali le občasni deklarativni izrazi razumevanja in sočutja do migrantskih delavcev. Ti še vedno ostajajo diskriminirani in nesvobodni. Jutri bodo delavci na novinarski konferenci predstavili, kako doživljajo sistematično kršenje delavskih pravic, pritiske in različna protipravna ravnanja s strani delodajalcev in upravljavcev delavskih domov. Več nam je povedal aktivist Nevidnih delavcev, Matjaž Oven.
Aktivisti nevidnih delavcev sveta še dodajajo, da se ni za delavce, ki jim delodajalci dolgujejo številne plače in druge pravice, spremenilo nič in da delodajalci v spregi z Zavodi za zaposlovanje in drugimi državnimi institucijami proti delavcem vodijo pravo vojno nizke intenzivnosti z grožnjami, zavajanji in sistematično marginalizacijo.