Coexist, grafita iz medvojnih zidov obleganega Sarajeva, kvazi-staromeščanska večina te največje slovenske vasi - ki vsebuje glavne simbole Islama, Judaizma in krščanstva, uradno pa glavnega mesta Ljubljane - očitno še dolgo časa ne bo razumela, kaj šele da bi ga sprejela za svojega. Tako je vsaj moč sklepati po včerajšnji dolgi in burni razpravi o spremembi prostorskega akta za bodoče območje prvega islamskega verskega in kulturnega centra v domovini, ki so jo ljubljanski mestni svetniki s pičlo večino zaključili šele nekaj po drugi uri zjutraj. Po besedah lokal-političnih demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva pa ljubljanska džamija vznemirja tudi ljudi na terenu.
In kaj sploh tako vznemirja ljudi na terenu, ki so mimogrede, sploh če upoštevamo sobivajoče v Rakovi Jelši, Sibiriji in prav tam okoli Ceste dveh Cesarjev, že sedaj tudi religiozno prav pisani? Pičla večina 24 glasov iz sicer 45 članskega ljubljanskega mestnega sveta je s sprejetjem urbanističnega dokumenta odpravila zgolj še eno od ovir za pridobitev končnega gradbenega dovoljenja za izgradnjo prvega islamskega verskega in kulturnega centra. Pred tem bo namreč potrebno opraviti še javni natečaj, ki naj prinese najboljšo arhitekturno in urbanistično rešitev.
Nekatere stvari iz sinočnega urbanističnega odloka pa so vseeno znane. Na zemljišču, ki meri skoraj dva hektarja, bo lahko zrasel 4 tisoč kvadratnih metrov velik objekt, na katerem bosta lahko izstopala do največ 18 metrov visoka kupola molilnice in še največ 27 metrski minaret. Ta naj bi takoimenovane "ljudi na terenu" še posebej vznemirjal. Tudi največji politični ksenofobi pa dobro vedo, da brez minareta sploh ne moremo govoriti o džamiji, pač pa zgolj o molilnici, pravzaprav nekakšnem drugorazrednem verskem objektu za muslimane.
Ne glede na vznemirjenost "ljudi na terenu" imamo namreč molilnic v Sloveniji že kar nekaj, nastale pa so kot izraz verske potrebe v Sloveniji živečih muslimanov, ki si za prvo džamijo na slovenski grudi, natančneje v njenem upravnem in sploh geostrateškem središču Ljubljani, prizadevajo že vrsto let. Toda za ustavne pravice do svobode veroizpovedi in verske enakosti ter s tem pogojenih verskih objektov se ljubljanska opozicija v mestnem svetu in na terenu ne zmenita.
Večina prebivalcev Ljubljane nad džamijo in - poglejte - kar 27 metrskim minaretom nad njo, prav gotovo ni navdušena, trdijo. Grozijo celo z referendumom. To je že javno napovedal Dimitrij Kovačič, prvi mož ljubljanskih slovenskih demokratov, ki si tudi v mestnem svetu kvazi-prestolnice delijo opozicijsko koalicijsko usodo z Novo Slovenijo. Mestni oblasti je zaradi neupoštevanja ljudske volje celo navrgel, da prav njen odnos kaže na nestrpnost in ksenofobijo. Na vprašanje, kaj meni, ali bo njihovi politični združbi sploh uspelo zbrati potrebnih 11 tisoč podpisov za ljubljanski referendum, je suvereno navrgel podatek o številu ljubljanskih volilnih upravičencev.
Če namreč upoštevamo, da Ljubljana, kot najbolj naseljeni predel slovenske grude, premore kar 220.248 volilnih upravičencev, potem se številka 11 tisoč potrebnih referendumskih podpisov res zdi smešno majhna. In spet smo pri to jesen že večkrat videni zgodbi. Nobenega dvoma ni, da se bo mestna oblast, če bo pobudnikom zbiranja podpisov za zahtevo za ljubljanski referendum o džamiji uspelo, obrnila na Ustavno sodišče. Tudi referendum o osnovni človeki pravici, kot je pravica do zagotovljene svobode veroizpovedi islamske manjšine, je namreč prav gotovo ustavno sporen.
Toda mestni opozicijski politiki govorijo o vznemirjenosti ljudi na terenu. Kaj že pomeni, če politiki v predvolilnem letu sploh uporabljajo takšno izrazje? Glede na politični kapital v Ljubljani živečih in do verskoizpovednega sobivanja nestrpnih kvazi-meščanov postaja jasno, da bodo slovenski muslimani na svoj prvi versko kulturni objekt v državi še malo počakali. In da bo ljubljanska džamija še vsaj do naslednjih državnozborskih volitev še kako vznemirjala politične duhove na sobivanje različnih veroizpovedi nepripravljenih ljudi na terenu.
ODPOVED: Tudi današnji Neuro moment z ljubljansko nesposobnostjo sobivanja s prvim versko-kulturnim islamskim centrom v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: VZNEMIRLJIVOST LJUBLJANSKE ĐAMIJE
Amer Hajdarpašić [11/12/2003]
Džamija se piše kot: džip, džemper, džep..
Đ ali dj so znaki za isti glas, Djuro ali Đuro
LP/Amer
odgovori >>
Re: VZNEMIRLJIVOST LJUBLJANSKE ĐAMIJE
tomazza [23/12/2003]
Hvala za odziv,
pri radijski rabi to res ni tako zelo usodno, toda popravli smo takoj.
tz.
odgovori >>