Sreda, 8. 6. 2011
mcolner
173. edicija oddaje Art-Area tudi tokrat prinaša zvrhano mero neposredne reflkesije na pomembnejše dogodke v polju vizualne umetnosti. Del ekipe se je nedavno mudil na otvoritvenih dneh 54. beneškega bienala, vendar bo temu posvečena celotna posebna julijska oddaja, ki je nikakor ne gre zamuditi.
Tokrat pa oddaja prinaša bližnji vpogled v dve zanimivi manifestaciji, ki se trenutno odvijata v Ljubljani. Na različnih zunanjih lokacijah se od 27. maja naprej odvija festival Svetlobna gverila, ki predstavlja bogato mednarodno zasedbo umetnikov, delujočih v polju senzoričnega in svetlobnega ustvarjanja. Tema letošnje prireditve je zvok in njegova navezanost na vizualnost. Programska vodja festivala, Katerine Mirović, je obširno spregovorila o 3. ediciji specifične manifestacije, ki na različne kreativne načine posega v vizualno in zvočno podobo javnega prostora.
Ravno v tem trenutku se v Kiberpipi odvija performans simpozij z nazivom 'Electropera 7. dejanje: Programiranje družbe', ki ga pripravlja Inštitut Egon March ob 25 letnici svojega delovanja. Na tej dvodnevni manifestaciji, ki se je začela včeraj, so in bodo nastopili številni strokovnjaki iz sveta medijske umetnosti. Oddaja bo postregla z dvema intervjujema, ki bosta v celoti dostopna na spletni strani Radia Študent.
Festival Svetlobna gverila je na ljubljanskih ulicah po triletnem obsežnejšem delovanju postal nekakšna stalnica. Da je prireditev zanimiva za širši spekter obiskovalcev je bilo jasno že na sami otvoritvi na Trgu francoske revolucije, ki že od samega začetka služi kot epi-center dogajanja. Galerija Vžigalica je predstavila tandema Daan Brinkmann & Gosse De Kort ter Boštjana Drinovca & Primoža Oberžana in mladega umetnika Mateja Stupico. Na ploščadi pred Križankami se je razbohotil 'Zbor avtomobilov', ki je na vnaprej programiran način medsebojno komuniciral s svetlobo. To je ljubljanskemu kontekstu prilagojena instalacija Benedetta Bufalina.
Verjetno najuspešnejša intervencija festivala pa se odvija v centralnem prostoru Križevniške cerkve, ki je sicer le redko odprta za javnost.Nemški umetnik Karl Kliem aka Dienststelle je intervenitral v zatemnjen prostor te baročne cerkve in z repetitivnim zvočnim in ostrim vizualnim učinkom uspel ustvariti izjemno ambientalno vzdušje. Delo Karla Kliema je v osnovi zvočna postavitev, opremljena s sinhronoiziranimi fluorescentnimi sijalkami, ki naj bi poskušala ilustrirati zvočnost in vizualnost elektrike. Arhaični prostor je odlično korespondiral z utripajočimi učinki minimalne instalacije s skoraj pompoznim učunkom.
Osrednja tematika letošnjega festivala je zvok, ki ni zgolj dodatek vizualnim efektom, pač pa vodilni formalni in konceptualni element večine predstavljenih del. Ta večinoma delujejo kot projekcije ali še pogosteje celostne instalacije, ki se poigravajo z možnosti zvoka in njegove relacije do slike. A to je zgolj okvir znotraj katerega avtorji iščejo lastne izrazne poti. Tako sta fasado Cankarjevega doma za svoje megalomansko platno izkoristila Daan Brinkmann & Nenad Popov, Marko Kovačič je na ogled in posluh pred Kino Šiška postavil 'Hrupofon', medtem ko je v dvorani Komuna svoj 'Vizulani piano' predstvail Kurt Laurenz Theinert. Brane Solce je pripravil otvoritveni performans z lastno različico senčnega gledališča, Sophie Guyot je zasedla vrt Festivala Ljubljana in Slovenski etnografski muzej, Cirkulacija 2 pa je izvedla eksperimentalni dogodek 'Urbi et Orbi' v Tovarni Rog.
V nadaljevanju sledi intervju s programsko vodjo Svetlobne gverile, Katerino Mirović, s katero sva se pogovarjala o osnovnih izhodiščih letošnjega festivala, umetnosti v javnem prostoru in o posameznih predstavljenih delih.
Daan Brinkmann & Nenad Popov
Karl Kliem aka Dienststelle - Minus 60
Matej Stupica - Revolution won't be Televized
Festival Svetlobna gverila bo na različnih lokacijah v Ljubljani na ogled in posluh do 18. junija.
V Kiberpipi ravnokar poteka performans simpozij 'Programiranje družbe'. Dogodek je sedmo in zadnje dejanje umetniških in intelektualnih nastopov v organizaciji Inštituta Egon March, ki mu tokrat asistira tudi Galerija Kapelica. Dogajanje se bo ob 22. uri preselilo v Klub K4, kjer bo nastopil eksperimentalni glasbenik Jaap Blonk, ki zvok raziskuje z lastnim vokalom, pa tudi z uporabo elektronike v živo.
Dogodek 'Programiranje družbe' ali 'Coding the Society' je iniciator Marko Košnik zasnoval kot dvodnevno druženje med ljudmi, ki so strastno predani svojemu delu. Zanimivi gostje poskušajo razmišljati o revolucionarnem transformiranju utečenih modelov družbenih postopkov, zato da bi stopili preko miselnih omejitev. Rdeča nit dogodka, je tudi ukvarjanje z možnostmi, ki jih ponuja razumevanje Fluxusa kot tiste konceptualne umetnosti, ki se v postopkih dela izogiba kategorizaciji ali sledenju v vnaprej določenih partitur.
Najprej smo se pogovarjali z Andreasom Findeisnom, asistentom nemškega filozofa Petra Sloterdajka in predavateljem na Likovni akademiji na Dunaju, ki je del iniciative Future Fluxus. Več o iniciativi nam bo povedal v krajšem pogovoru, nadaljevanje debate pa si boste lahko po končani oddaji poslušali na spletni strani tokratne oddaje Art-Area.
V nadaljevanju bomo prisluhnili kratki predstavitvi ideje o kloniranju družbe, ki jo je včeraj v Klubu K4 predstavil častni gost dogodka 'Programiranje družbe', eden od dveh še živečih prvotnih članov historičnega Fluxusa, Ben Patterson. Po predstavitvi korelacije med zapisom DNK in MEMom ali kulturnim genetskim zapisom, je napravil eksperiment za potrditev svoje teze. Uprizoril je izjemno serijo fluxus partitur oziroma notnih zapisov Cagea, Fillioua, Cornerja, Younga, Maciunasa, Yoko Ono in tudi svojih. Pattersonova distanca do teh del je bila izjemna. Nekaj popolnoma drugega kot tlačenje „reinaktmantov“ v institucije. S seboj je prinesel lične škatle z miniaturnimi rekviziti. Sam je te izjemno humorne, ludistične performanse imenoval kot simulacije za bolšji cirkus.
Z uprizoritvijo performansov je želel preveriti, kateri MEM se nam je ob utrnil v spomin in kako lahko vrednotimo kulturo. Ob koncu nam je razdelil list s performansi in preko 100 pojmov, ki naj bi predstavljali kulturne genome. To so besede kot integriteta, pravica, komunikacija, preprostost, pogum in tako dalje, danes pa bo preveril, kateri MEMi so se zapisali pri določenih fluxus zapisih. Poslušajmo uvod Bena Pettersona.
Toliko za danes v oddaji Art-Area. Naslednja edicija se bo zgodila v sredo, 22. junija, ob isti uri na isti frekvenci Radia Študent. Tokratno oddajo sta vsebinsko pripravila Miha Colner in Ida Hiršenfelder.
Komentarji
komentiraj >>