OFF NAPOVEDNIK
Se še spomnite nedeljskega tako imenovanega super referenduma? Še veste, o čem vse ste lahko podali svoje mikro mnenje? Naj vam osvežimo spomin. Eno od treh vprašanj na glasovalnih lističih je bilo tudi „Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 4. februarja 2011?" Če poenostavimo že tako poenostavljeno predreferendumsko debato, sta bili osnovni poziciji koalicije in opozicije sledeči: koalicija je trdila, da je treba nadzor nad dostopom do arhivskega gradiva nadzorovati in omejiti zaradi morebitne nevarnosti za nacionalni interes in osebe, omenjene v gradivu, opozicija pa je trdila, da želi samo doseči, da je gradivo dostopno vsem.
Zakaj pogrevamo to že minulo zgodbo, ki vas že takrat ni zanimala? Ker je bil očitno referendum o arhivih popolnoma nepotreben. Stranki SDS in SNS, ki sta ga zahtevali, bi morali le pogledati nekaj dni vnaprej, namesto 50 let nazaj. Tako bi ugotovili, da je danes mednarodni dan arhivov in številni arhivi, tako pokrajinski in zgodovinski kot tudi osrednji Arhiv Republike Slovenije pa so odprli svoja vrata in organizirali vodene oglede.
Berete OFF Program Radia Študent, ki bo šel takoj po koncu v arhiv, odprt in dostopen na www.radiostudent.si.
OFF PROGRAM
Iz Pakistana poročajo o napadu več kot 100-tih dobro oboroženih napadalcev na nadzorno točko na severozahodu države, v katerem je bilo ubitih najmanj osem vojakov. Napad se je zgodil ponoči in je trajal nekaj ur, v napadu pa naj bi umrlo tudi najmanj 12 upornikov. Združene države Amerike so v zadnjih dneh intenzivno bombardirale to območje z brezpilotnimi letali, pred nekaj dnevi pa naj bi tako ubili visokega poveljnika Al Kajde, Iljasa Kašmirija. Nočni napad je tako morda maščevanje za Kašmirijevo smrt, pa tudi za smrt Osame bin Ladna. Združene države označujejo območje Severnega in Južnega Vaziristana na severozahodu Pakistana kot najbolj nevarno območje na svetu.
Tako imenovana kontaktna skupina Zahodnih in arabskih držav se srečuje v Združenih arabskih Emiratih, tema srečanja pa je post-Gadafijeva Libija. Na srečanju se bo po napovedih predstavnika britanskega zunanjega ministrstva Alistair Burt ponovilo stališče dela mednarodne javnosti, da je Gadafijev režim izgubil legitimnost in da mora polkovnik oditi. Na sestanku bo govora tudi o tem, na kakšen način naj se finančno podpre libijska opozicija.
Medtem naj bi v mestu Misrata umrlo 14 upornikov, ko so poskušali potisniti nazaj napredujoče vladne sile. Po poročanju upornikov naj bi bilo ranjenih dvajset ljudi, potem ko so vladne sile na napad odgovorile s silovitim obstreljevanjem mesta. NATO je medtem zopet bombardiral Tripoli, glavna tarča pa naj bi bilo zopet območje na obrobju mesta, v katerem so vladne stavbe, radar, vojaške baze in v katerem ima Gadafi svojo rezidenco.
V Turčijo je ponoči zaradi nasilja v Siriji prebegnilo okoli tisoč beguncev iz te države, sedaj jih je v Turčiji že okoli 1600. Begunce so turški pristojni organi namestili v begunskem taborišču v mestu Jajladagi, ki lahko sprejme 5000 ljudi. Turški premier Erdogan je zatrdil, da bo Turčija sprejela vse begunce iz Sirije, ki bežijo pred nasiljem, režim v Damasku pa je pozval k reformam in končanju nasilja. Associated Press poroča o dolgih konvojih sirskih tankov in elitnih vojakov, ki so na poti proti meji s Turčijo, kar naj bi pomenilo, da se je režim odločil za krvavo zatrtje upora v tem delu države.
Potem ko je brazilsko Vrhovno sodišče potrdilo odločitev prejšnjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, da Brazilija Italiji ne bo predala Cesareja Battistija, je Italija že napovedala, da bo iskala pravico na Mednarodnem sodišču v Haagu. Italija zahteva izročitev Battistija zaradi obsodbe iz leta 1990 za več umorov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Battisti, ki je bil član skupine Oboroženi proletarci za komunizem, je pred sojenjem že leta 1981 pobegnil iz ječe, najprej v Francijo, nato v Mehiko in kasneje Brazilijo. Ves čas zanika, da je zagrešil očitane umore. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je dejal, da odločitev sodišča verjetno krši mednarodne sporazume pa tudi krvne in prijateljske vezi med obema državama.
Po poročanju spletnega portala Radiotelevizije Slovenija je po neuradnih informacijah s seje vlade premier Pahor Golobiču dejal, da naj ne računa, da bodo Socialni demokrati ponudili novega mandatarja. Včeraj sta tako Zares kot LDS namreč odkrito pozvali k resni rekonstrukciji vlade, Zares pa je dal Pahorju dvotedenski ultimat. Predsednik te stranke Gregor Golobič je tako dejal, da bo Zares izstopil iz koalicije, če ne bo prišlo do korenitih sprememb sestave vlade, torej tudi do novega mandatarja. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša pa je na Info TV včeraj povedal, da bi SDS lahko sodelovala s SD, vendar le, če bodo razpisane predčasne volitve.
Na včerajšnji redni seji Državnega sveta je bila soglasno sprejeta pobuda, naslovljena na Evropski parlament, in sicer na temo ukrepov za institucionalno izpopolnitev delovanja Evropske unije, predvsem s stališča izoblikovanja ukrepov za regulacijo finančnih trgov in za zaščito delovnih mest ter za okrepitev vloge evra kot svetovne valute. Zveni visoko leteče, zato smo predsednika Državnega sveta Blaža Kavčiča vprašali, ali so bili v pobudi tudi konkretni:
Kavčiča smo vprašali, kako konkretno si predstavlja zaščito delovnih mest v Evropski uniji:
Preiskovalna komisija državnega zbora za gradnjo avtocest je soočila tri že zaslišane priče, in sicer poslanca LDS Antona Anderliča, nekdanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja in nekdanjega izvršnega direktorja področja nizkih gradenj v SCT Roberta Kuzmana. Predsednik komisije Rado Likar iz opozicijske SDS je priče znova povprašal o sestanku iz leta 2004, na katerem naj bi si predstavniki Darsa, SCT in tedanje Ropove vlade mimo predpisov razdelili posle pri predorih Trojane in Šentvid. Na to naj bi nakazovala zabeležka s tega sestanka. Kuzman je tako dejal, da je po pisavi sodeč on pripravil to zabeležko, da dopušča, da je na zabeležki njegov podpis, a da vloge Anderliča in Bandlja na sestanku ne pozna in se ne spomni, ali sta na sestanku sploh bila ali ne.
Anderlič je zanikal, da bi bil na sestanku, kjer bi se delilo posle in je dejal, da to sploh ni bila njegova pristojnost ali vloga. Bandelj je udeležbo na omenjenem sestanku zanikal in dejal, da se nikoli ni pogovarjal o vsebini, ki izhaja iz te zabeležke. Dodajmo, da je bil Bandelj v tistem času tudi sekretar skupščine Darsa. Vsi trije zaslišani so opozorili, da predsednik komisije Likar venomer ponavlja ista vprašanja, ki dobivajo vedno iste odgovore. Preiskovalna komisija bi morala danes tudi nadaljevati z zaslišanjem predsednika upravnega odbora SCT Ivana Zidarja, a se je ta opravičil zaradi zdravstvenih razlogov, tako da bo na vrsti na eni izmed naslednjih sej.