ATMOSPHERE, 19. 6. 2011; Letni oder Gala Hale- Metelkova mesto, Ljubljana
* V nedeljo se je na letnem odru Gala hale prvič pri nas predstavila ameriška neodvisna raperska zasedba Atmosphere, katere jedro že več kot dve desetletji tvorita raper Sean Daley in producent Anthony Davis, publiki sicer bolje poznana kot Slug in Ant. Na aprila izdanem albumu The family sign in spremljajoči turneji The family tour, v sklopu katere je skupina obiskala tudi Ljubljano, sta se dvojici pridružila kitarist Nate Collis in klaviaturist Erick Anderson. Pridružena člana pa nista le naključna plačanca, saj je v odrski interakciji članov in prepričljivi izvedbi materiala čutiti identiteto benda kot organske celote. O njej se lahko naknadno prepričamo tudi v objavljenih video posnetkih t. i. družinske terapije, ki so se je člani zasedbe udeležili, verjetno tudi v tematskem sklopu promocije novega albuma.
Kljub sugestivnemu naslovu turneje so Atmosphere nedeljski koncert na Metelkovi zgradili predvsem na uspešnicah s prejšnjih albumov. Že po prvem komadu nas je Slug retorično povprašal, če imamo kaj proti starejšemu materialu, kar je zbrana množica pozdravila z odobravanjem. Slišali smo sicer tudi večji del nove plošče, vendar so starejši hiti delovali bolj udarno in energično, v takšni bendovski izvedbi pa tudi nič manj živo. Slug je skušal naklonjenost občinstva v začetnem delu koncerta dodatno nadgraditi s skorajda absurdno vztrajnim prigovarjanjem, naj vendarle vsi dvignemo roke, nato pa se je glasba nekoliko umirila, tako da je publika za nekaj komadov obstala v udobnem vzdušju zmernega pozibavanja ob dovršenih in, bodimo iskreni, na trenutke tudi rahlo pocukranih aranžmajih. Atmosfera, ki se je širila z odra je tako skozi koncert prehajala od optimizma in celo idile do bolj temačne in 'nasikane' dramatizacije. Instrumentalne podlage so bile razmeroma enostavne in bi jih same po sebi lahko stilsko označili kot popu prilagojene adaptacije različnih muzik pretežno ameriškega izročila. Pri tem igra posebej prepoznavno vlogo ostra Collisova kitara, ki nas, skupaj z njegovimi občasnimi dramaturško popačenimi vokalnimi vložki, popelje od bluegrass izročila in prek woodstocka do sodobnega indie rocka. Klaviature so v ospredje prihajale le v izrazito klavirsko podloženih komadih ter v trenutkih, ko se je celotna zvočna slika najbolj ojačala. Producent Ant je, obdan z avro skuliranega mafijskega šefa, izza svojega pulta suvereno podajal vnaprej posneto ritem sekcijo, zaradi česar pa živi bendovski občutek ni bil v ničemer prikrajšan, temveč kvečjemu dodatno zatesnjen.
Slug je na nekaj mestih komade spretno povezal z izkustvenimi zgodbicami o razmerju z bivšim dekletom, pogosteje pa je med njimi stresal naključne šale o penisu in podobnih rečeh. Nepremišljenost nekaterih sicer zabavnih opazk je vzbudila občutek spontanosti, sproščenosti in dobrega počutja na odru, za kar je bila gotovo v veliki meri zaslužna tudi hvaležna publika. V trenutku, ko je bila le ta najbolj glasna, je Slug predlagal, naj se potrudimo še malo bolj, Jizah pa je moral obljubiti, da nas zaradi tega ne bo preganjala policija. Do novega vrhunca sicer na tej točki ni prišlo, vendar je bil Slug še naprej vsakič znova vidno navdušen nad kooperativnostjo obiskovalcev v prvih vrstah in njihovim poznavanjem besedil, ta odnos pa je kulminiral v hitu Gurantees, ko je izpod odra prišla pripomba o izpuščeni kitici iz ene od različic komada. Slug je na izziv odgovoril z izdatnim in tehnično fascinantnim freestyle-om, naslednji komad pa se je elegantno prelil v My notes, s katerim se je, tako kot najnovejši album, zaključil tudi redni del koncerta.
Že po nekaj trenutkih skandiranja so se Atmosphere vrnili na oder s samoumevnim bisom, ki je bil, verjetno tudi zaradi uživanja nastopajočih, razmeroma dolg. Pred zaključkom je Slug še filozofsko razpredel misel o skorajda religiozni skupnosti, ki da jo tvorimo vsi prisotni, optimistični vtis celotnega večera pa je povzel v popotnici, naj vsak od nas v življenju nekaj ustvari, pa naj si bo to glasba, potomstvo ali kaj čisto banalnega. Zasedbi Atmosphere je ob svojem prvem obisku v Ljubljani vsekakor uspelo ustvariti odličen koncert in ni težko verjeti, da Slugova napoved vrnitve s kolegi iz lastne založbe Rhymesayers ni bila le puhlica.
Recenzijo nedeljskega koncerta zasedbe Atmosphere na letnem odru Gala hale je pripravil Peter Cimprič.
Komentarji
komentiraj >>