PANDAMONIUM 3 - I.del: Thou, Moloch, Beau Navire & Leechfeast, Glavni pomol, Koper
* Včeraj se je na koprskem pomolu zgodil prvi del festivala Pandamonium, ki ga že tretje leto pripravlja organizacijski par Panda Banda v sodelovanju z MKSMC Koper. Panda Banda je zadnja leta izjemno aktiven organizem, ki pomembno prispeva k izboljšavi klavrne ponudbe splošno-alternativnih glasbenih vsebin na obali, sodeluje pa tudi s prizorišči, kot sta Menza pri Koritu in Tovarna Rog v Ljubljani. Usmerjena sta predvsem v DIY (do-it-yourself) post-punk-hardcore-indie-rock sceno, tokratna selekcija skupin pa je krepko zaorala tudi na področje sludge in doom metala. Prelepa lokacija na začetku ribiškega pomola se je tokrat izkazala za zelo hvaležno, čeprav so imeli organizatorji nemalo težav s pridobivanjem vseh dovoljenj.
Prvi so nastopili domači stoner-punkerji Leechfeast. V igranju te relativno mlade skupine je bilo glede na prejšnje koncertne izkušnje slišati občuten napredek. Koncert so s klasičnim zidom feedbacka začeli rušilno in ga suvereno peljali do konca. Njihov samooklicani stoner-punk je pridobil nekaj še težjih podtonov in se ustalil na srednji do počasni hitrosti. Znotraj te goste izhodiščne mase pa so znali nekajkrat tudi pokvečeno zasvingati. Vsekakor pa njihovo izhodišče ostaja punk-rock, zaradi česar je tudi njihovo spoprijemanje z doom metalom bolj ostro in sveže – brez določenih heavymetalskih klišejev. Naj dodam še, da so nastop izpeljali pod precej močnim soncem, kar je bilo v povezavi z bližino morja idealno za določeno rockovsko sanjarjenje. Kričanje pod žgočim soncem je v teh krajih še premalokrat udejanjena glasbena fantazija.
Nato so na oder oz. kar na tla stopili kalifornijski Beau Navire, ki se posvečajo odvodu hardcore-punka, trenutno imenovanemu screamo-violence. Značilno melodično kaotičnost pa je žal precej skazil slab zvok. Tako smo bili prikrajšani za kar nekaj nians njihovega igranja, ki so kljub surovosti celote ključne za razumevanje te glasbe. Vseeno pa je bilo slutiti, da skupina k tem mikroizbruhom energije in indie-rockerske melodike pristopa strastno in zavzeto. Na trenutke morda preveč generičen nastop je postregel z mešanico naivne eksplozivnosti in tudi rahle zmedenosti samih članov. Kot poslušalec sem si zaželel še malce več suverenosti in poguma pri izvedbi, saj sem imel občutek, da glasbe niso zares potisnili do publike. Vsekakor pa so Beau Navire skupina s potencialom, ki bi se s pomočjo nekaj ekstremnejših robov lahko razvila v detonacijo, ki se od take glasbe pričakuje.
Britanci Moloch so bili najšibkejša skupina večera. Glasbeno se sicer gibljejo po podobnih koordinatah kot Leechfeast, a ta večer niso prepričali. Več skupin podobnih zvrsti v istem večeru ponuja dobro priložnost za primerjave. In ob soočenju z Leechfeast so Moloch žal izpadli kot precej šibka senca. Njihovo igranje je bilo solidno in pravoverno zasidrano v stonerski in doommetalski tradiciji skupin od Black Sabbath in St. Vitus pa do Crowbar in Eyehategod. A v njihovem lastnem izvajanju te glasbene linije sta umanjkala tako karizma kot tehnično obvladovanje zvočnih posebnosti omenjenih zvrsti. Medtem ko so preostali vokalisti večera dajali vtis, da bodo z močjo svojih krikov potrgali membrane zvočnikov, je pevec Moloch kljub največji količini poze deloval precej umetno in zadušeno. Med njihovim kratkim setom si je bilo sicer težko ustvariti globlje mnenje o tem, kaj v njihovi glasbi ne deluje. Vsekakor pa so pustili vtis ne ravno glasbeno pripravljene skupine, ki mora svoj lastni izraz še poiskati.
Večer so zaključili Američani Thou iz Lousiane, ki so na sludge-doom pa tudi postmetal sceni že precej renomirani. Za seboj imajo že kar nekaj EP in albumskih izdaj, tokrat pa so predstavljali predvsem zadnji album z naslovom Summit. Čeprav spored skupin ni dajal vtisa očitne hierarhične razporeditve, so Thou vseeno udejanjili neke vrste kvalitativni preskok. Od samega začetka je njihov zvok preprosto pometel z vsem. Kljub temu da so igrali na večidel enako opremo kot druge skupine, je bila celotna zvočna slika glasnejša, udarnejša in – kar je za to zvrst vitalnega pomena – poudarjeno basovska. Z njimi se je zvok tudi premaknil na neko bolj sublimno raven, kar jim je omogočilo, da so s svojimi apokaliptičnimi zaklinjanji omrežili večji del prisotnih. V tem smislu bi lahko njihovemu koncertu resnično rekli »dogodek«. Thou se vpisujejo v tisto linijo aktualnih skupin, ki skušajo post-hardcorovsko in post-metalsko zapuščino jeze, nihilizma, upanja in aktivizma združiti in podati v skorajda obrednih razsežnostih. Zanimivo pa je, da so kljub pripravnosti tovrstne glasbe za dramatično katarzičnost z igranjem vzdrževali predvsem konstantno vznesenost. Ni bilo očitnejših dramatičnih lokov, kar je na tem področju dobrodošla redkost. Sicer pa so Thou glasbeno na nek način bliže Isis, Pelican in podobnim skupinam kot pa retro-stonerjem. Vendar jih od njih loči odsotnost filmskega patosa ter potapljanje v bolj temne in motne vode. In na morskih vodah so tudi dobesedno imeli priložnosti izvesti koncert. Imaginarij kolapsa sistemov in slavljenje ognjene moči volje, ki ju Thou sugerirajo, sta se tako pričakovano dobro stopila s slikovito lokacijo in zatonom sonca v morje na dan poletnega solsticija.
Ves večer se je odvil brez vstopnine, a s spodbujanjem prostovoljnih prispevkov. Poleg glasbe pa so bile na voljo tudi distribucija anarhistične literature ter zastonj pijača in hrana. Vse to je v kombinaciji z očitnim entuziazmom organizatorjev »naredilo« dogodek v časih, ki znajo biti vse prej kot spodbudni. Drugi del letošnjega Pandamoniuma bo na isti lokaciji osmega julija, ko bodo nastopile skupine Punch, In-sane, Børedøm, Pianoearthquake in Koromač.
Na festivalu Pandamonium 3 v Kopru je bil Marko Karlovčec.
Komentarji
komentiraj >>