Še en klik do poslušanja posnetka prenosa:


RADAR se je vključil dogodek, na katerem so udeleženci delavnice »teremini in teremidi fizični vmesnik« prižgali DIY senzorsko vezje in razprli elektromagnetno polje, ki je v stiku s telesi performerjev - s kapacitivnostjo teles - sestavil milohrupno zvočno pokrajino. Zvočna telesa so sestavili pod mentorstvom zvočnega umetnika Boruta Savskega, ki se ukvarja s področjem mehanike in elektronike in Ljudmile laboratorijske ekipa (Luka Frelih, Robertina Šebjanič). Delavnica je bila spremljevalni dogodek ob razstavi Powered by Ljudmila, ki je v Mestni galeriji Ljubljana od 19. maja do 26. junija predstavljala zgodovino ljubljanskega digitalnega medijskega laboratorija. Sicer pa je bila delavnica nadaljevanje izobraževalnega programa Prosto-vezje, ki spodbuja prosti dostop do znanj s področja elektronike in konstrukcijo doma narejenih visoko tehnoloških naprav z nizko tehnološkimi orodji in postopki. Poleg mentorja smo v Theramin Orchestru nastopili Tina Dolinšek, Dare Pejič, Dušan Zidar, Tilen Sepič, Saša Spačal, Ida Hiršenfelder – nekateri z bazičnimi teramin oscialcijami, drugi z razširjenimi zvoki, ki so jih generirali s PureData vmesniki. Zvočni eksperiment sta spremljali vizualistki VJ Delta Nu, VJ roro.

Antene, ki lovijo elektromagnetno polje, smo zvili v ploskve, krogle, spirale, trave, drevesa ali jih nadomestili z dežnikom. DIY teremini so bili s svojim igrivim videzom prej podobni glasbeni noti Maiwa Denkija, ki temelji na istih principih uporabe kapacitivnosti človeškega telesa, kot pa virtuozni konstruktivistični čistini prvotnega instrumenta. Izum teremina je bil sočasen s pionirskimi raziskavami radia in elektronskega ojačanja v dvajsetih letih minulega stoletja. Morda velja omeniti, da je bil izumitelj inštrumenta Leon Termen v tesnem stiku tudi z ruskim avantgardam gibanjem, kar se odmeva tako pri pristopih k načinom igranja inštrumenta kot v specifičnem konstruktivističnem oblikovanju inštrumenta. Sestavni del dizajna je bila rahlo naklonjena kvadratna zvočna membrana, ki je imela praktično vrednost za prenos ojačanega zvoka. Zvočnik ni motil igralčevega elektromagnetnega polja, a dizajn je bil tudi izraz intelektualnih naporov avantgardistov, ki so gradili futuristično družbo.

Ne čudi nas, da je stare ruske intelektualce zelo iritiralo, da je inštrument postal v 50. letih prejšnjega stoletja populistični zvočni zmazek v znanstveno fantastičnih filmih, ki so futurizem dojemal zgolj kot nezavedne metafore za hladno vojno. Namesto srhljivih filmskih podlag ali kasneje namesto lahkotnega popa, ki jim je teremin služi le kot žvižgajoči zadek, pri katerem se je prebavila konzumacija popa. Nekateri avantgardisti so se odločno upirali kakršni koli utilizaciji inštrumenta, pa tudi vsakršni formalizaciji igralne tehnike, ki bi ta odprti inštrument ukleščila v spone tradicionalne paradigme o klasični glasbi. Zagovarjali so odprto formo, neprestano improvizacijo in nadgradnjo inštrumenta. Ljudmilin Theremin Orchestra je zanimala predvsem tovrstna uporaba inštrumentov, čeprav smo se na kratko informirali tudi o neizpodbitnem pomenu teremin formalistov kot je bila Clara Rockmore. Formalisti so izdelali zelo natančno in predpisano tehniko subtilnega gibanja prstov, ki tipajo nevidne magnetne valove. Poleg tega so si stalno prizadevali za vključitev inštrumenta v orkester za resno glasbo, izvajali Šostakoviča, Ligetija in tako naprej.

Zanimalo nas je spoznavanje z osnovami elektronike in produkcija zvoka brez v naprej pripravljenih formatov; eksperimentalna zvočna igra, v kateri se igralci šele učijo poslušati svoj inštrument in drug drugega. V mestno jedro smo vnesli hrupno elektronsko motnjo skoraj stoletje po izume prvega elektronskega glasbenega inštrumenta, ki je danes mutiral v tereMIDI (izraz je neoizem Boruta Savskega). TereMIDI je ime za razširjeno vezje pri katerem za nekatere funkcije in povezave na računalnik ali na obstoječi MIDI glasbeni instrument uporabljamo mikrokontroler ARDUINO.