XAXAXA in THE ESTRANGED, 27. 6. 2011; Letni oder Gala Hale- Metelkova mesto, Ljubljana
* Res je, da so ponedeljki eni izmed najbolj tečnih dni v tednu, tokratni pa se je vsaj zaključil z zanimivim dogodkom na letnem odru Gale hale. Moonlee Records in Gala hala sta organizirala dva zanimiva benda, in sicer makedonske HAHAHA in ameriške The Estranged. Okoli osme ure je bila Metelkova že kar pisana z različnimi obiskovalci. To je bila seveda odlična prilika za druženje v tem prijetnem poletnem večeru.
Prvi so nastopili Makedonci HAHAHA, ki so nekakšen alter ego Barneys Propagende. V bistvu gre za iste člane brez pevke Tine. Žanrsko so usmerjeni v post-hardcorovske vode konca 80-ih in njihovi očitni vzorniki so denimo Hüsker Dü, Fugazi in Rites Of Spring. To je bil njihov zadnji koncert evropske turneje, ki je trajala slaba dva meseca. Večino turneje so igrali skupaj z Barneys Propagando, kar pa pomeni, da je trio velik del turneje odigral vsak večer po dva seta. Podvig spoštovanja vreden in po pogovoru z njimi sem izvedel, da so jim bili zadnji dnevi turneje izjemno naporni, saj so bili že čisto izčrpani.
Izčrpanost pa se samemu koncertu ni poznala. Začeli so z novim komadom, kar me je malo presenetilo, saj sem pričakoval, da bodo takoj začeli s kakšnim poznanim komadom s sveže plošče Tango Revolucionar. Ta želja pa je bila kmalu potešena že z drugim komadom. Tudi publika se je primerno odzvala in kar nekaj jih je poznalo komade iz plošče. Tokratni koncert ni bil na ogromnem odru letnega vrta, ampak kar na tleh. To je bila odlična odločitev organizatorjev, saj je ustvarila bolj intimen odnos med izvajalcem in publiko. Žal se je večina občinstva skrivala v manj osvetljenem delu vrta in ne toliko pred bendom.
HAHAHA so odigrali večino komadov z nove plošče in celo nekaj novih komadov. Na splošno je bil njihov koncert suvereno in skorajda brezhibno odigran. Očitno je opaziti, da so imeli za seboj turnejo in je bila njihova uigranost vrhunska. Edino, kar je šepalo, je bil Vaskov vokal, ki je bil na momente šibak in malce hripav. Po drugi strani pa je sama hripavost prijala surovosti njihove izvedbe. Pri novih komadih je bil vokal slišati nedodelan, kot da ni besedil oziroma kot da bi Vasko improviziral z naključno zbranimi besedami. Užitek je bilo tudi poslušanje in gledanje bobnarja, ki je verjetno eden najbolj talentiranih v tem žanru. Đano ima neverjeten občutek za prehode med nežnim in energičnim igranjem, skupaj z ogromno količino subtilnih fines, na katere moraš bit kar pozoren, če jih želiš slišati. Če povlečem še kakšno smernico z Barneys Propagando, je bilo zanimivo opaziti, da Vasko ni spregovoril niti ene besede med celim koncertom, kar pa je pri Barneys Probaganda skorajda stalnica, in včasih Vasko spominja na stand-up komedijanta. Možno, da je to le drža benda. Oder so zapustili takoj, ko so odigrali načrtovane komade, in kljub vriskanju publike se niso pustili prepričati, da bi se vrnili za inštrumente.
Po kratkem premoru so The Estranged že ogrevali ojačevalce in preizkušali ozvočenje. Preden sem prišel v ospredje, so že igrali prvi komad. The Estranged imajo prav tako kot HAHAHA korenine v punk sceni. Člani so igrali oziroma igrajo v kultnih bendih portlandske punk scene. Vsi trije člani so igrali pri Remains Of The Day, bobnar in basist pa tudi pri From Ashes Rise. Trenutno bobnar igra še pri Hellshock in Warcry. To so vsi bendi, ki so imeli izjemen vpliv na novodobno crust punk sceno, vendar so The Estranged čisto nekaj drugega, nekaj, kar te preseneti, če se ozreš za aktivnostmi njihovih članov. Konec koncev pa ni to nič kaj presenetljivega, saj so vsi odlični glasbeniki in očitno njihovo glasbeno obzorje ni omejeno samo na crust punk. Portlandski trio tako ustvarja post punk, ki spominja na angleško darkersko sceno, saj otožni in hladni rifi spominjajo na zgodnje Wire in Wipers pa tudi asociacija na Joy Division ni zaman, še posebej, če pomislimo na statično bobnanje. Čustveno nabit vokal lahko primerjamo tudi z The Cure. Tile vplivi so tudi očitni na studijski produkciji samega benda, če se ozremo na zvok inštrumentov, ki definitivno zveni podobno kot prej omenjeni bendi.
The Estranged obstajajo že nekaj časa in imajo za seboj tri plošče. Najnovejšo so izdali pred kratkim, nosi pa naslov The Subliminal Man. Njihov set se je začel takoj z enim od najbolj spevnih komadov s sveže plošče. Izbor pesmi je skakal med novimi in starejšimi komadi, kar je bilo zelo očitno, tudi če nisi poznal cele diskografije. Nove pesmi so dosti bolj zanimive in dodelane, medtem ko so starejše nekako bolj dolgočasne. Kontrast med starimi in novimi komadi je še posebej izrazit v kitarskih linijah, ki večkrat ponudijo zelo sladke melodije, ki se prijetno zlijejo v uho. Takšni detajli povzročijo to, da je komad prepoznaven in izviren. To je tisto, kar manjka pri starih komadih, tista pika na i, ki zapečati komad. V primerjavi s HAHAHA je bila njihova kitara manj distorzirana in manj agresivna oziroma bolj prilagojena njihovemu žanru. Prav tako je bil tudi vokal v stilu temačnega post-panka s tipičnim reverbom. Njihov nastop je bil, tako kot makedonski, soliden in pristen, ampak brez kakršnega koli presežka. Za razliko od HAHAHA so Američani postregli s še dvema komadoma po domnevno končanem nastopu in bili tudi malo bolj komunikativni s publiko.
Večer se je nadaljeval z ekipo Dublab-a na letnem vrtu, kasneje pa v Gali hali. Celoten koncert bi ocenil kot pozitivno doživetje, ampak ne kot nekaj nepozabnega. Izpostaviti velja, da imajo HAHAHA ploščo izdano na par založbah bivše Juge in si jo zlahka pridobite v svojo zbirko. Makedonci se vračajo v naše kraje letos jeseni, tako da jih lahko kmalu pričakujete na domačih odrih.
Na koncertu sem se družil in poslušal Luka Bevk.
Komentarji
komentiraj >>