Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FARMERS BY NATURE: Out Of This World’s Distortions (AUM Fidelity, 2011) (ponovitev 6. 7. 2011 ob 00.30) (1222 bralcev)
Sreda, 29. 6. 2011
LukaZ



* Pred nocojšnjim nastopom na letošnjem ljubljanskem jazz festivalu nas trio Farmers By Nature v zasedbi izkušenih ameriških jazzovskih svobodnjakov z novo ploščo vrača v svojo lastno preteklost z ognjeno godbo različnih čustvenih odtenkov, med katerimi tli tudi posvetilo padlemu velikanu Fredu Andersonu ...

Trio Farmers By Nature je svojo prvo ploščo posnel in izdal l. 2010, nastal pa je na pobudo detroitskega tolkalca Geralda Cleaverja, ki je v trio povabil še mlajšega pianista mehkega dotika Craiga Taborna in njujorško legendo in nosilca svobodnjaškega jazza zadnjih treh desetletij v ZDA in širše, basista Williama Parkerja. Trio se skozi jazzovski idiom loteval popolnoma improvizatorskega vokabularja, se pravi da izrazno korenini v dediščini svobodnjaškega jazza druge polovice prejšnjega stoletja in hkrati sprevrača ustaljeno dojemanje jazzovskega klavirskega tria. Vendar so korenine tria, pojem, ki ga v spremnem besedilu k pričujoči plošči uvede sam Cleaver zasajene v bolj spritualno, duhovno in izrazno ekstatično drevo free jazza, čigar poganjki in veje sežejo izven njegovih militantnih veja, prečijo čas v svojih bežnih odmevih bluesa, funka, romantično ekspresivnih odmevov klasične glasbe in repeticij sodobnih godb, denimo hiphopa. Vse te refleksije se vtirajo, razpuščajo in občasno prihajajo na površje v spletu melodij, harmoniij in disonanc, ritmičnega pulza in njegove razpršitve, iz katerega veje trdna , a prožna kolektivnost duha.

V ta duh, ki preveva ploščo čudovitega poetičnega naslova 'Out Of This World's Distortion', se je vtrla figura čikaškega saksofonista Freda Andersona, ki je preminul ravno na dan, ko je trio snemal pričujočo glasbo. Zato je glasba posvečena njemu in se otvori s čudovito elegično 'For Fred Anderson', v kateri preveva otožnost, gracilnost in minljivost mehkih klavirskih tonov, akordov in melodij, subtilnih bobnarskih tekstur in vodilne otožne basovske melodije Williama Parkerja. V njej se odražata tako minljivost, otožnost, kot svojstvena vznesenost, ta spoj pa preveva tudi ostale skladbe, bodisi vnesene v bolj trši, na funkerskem pulzu in raztelešenih riffih grajeni milje skladbe 'Sir Snacktray Speaks', ki se v še bolj izraziti in robustni maniri izvije iz razpršene , a skrbno vodene energije skladbe 'Cutting's Grait'. Če v prvi Parker nad klavirskimi akordi in trdim pulzom lebdi in kroji novo tenzijo skladbe z rezkim lokanjem po strunah, se v slednji osredotoči na globoki pulz, ki nosi repetitivno naturo skladbe. V polju izrazito singularnih prvin, ki se izražajo skozi improvizatorske veščine treh glasbenikov se tvori univerzalnost, tako na ravni žlahtne muzike, kot vpetosti v širši kontekst, ki ga Cleaver v spremnih mislih k plošči umešča v svojstven naturalizem, povezavo z zemljo in v aktualen družbeno-političen milje. Ta je kljub otožnim tonom tudi vznesen, optimističen in ponosen, trden v svojem ustvarjalnem credu, angažiran na eni in senzualen, duhoven na drugi. To pa je tista žlahtna in trdna vsebina, ki leži v jedru dediščine svobodnjaškega jazza v vseh njegovih zvenih, tudi v družbeno-političnem angažmaju. In te vsebine v zadnjih letih v tako čisti, čudoviti in močni obliki že dolgo nisem slišal.

pripravil Luak zagoričnik


Komentarji
komentiraj >>