Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ODLAGANJE GRŠKEGA BANKROTA (1278 bralcev)
Petek, 1. 7. 2011
Luka T.



Grški parlament je to sredo kljub ostrim protestom in še ostrejšim zatiranjem ljudskega nestrinjanja z varčevalnimi ukrepi te uspešno sprejel in tako izpolnil pogoje, ki so jih za najem novih posojil Grčiji postavili voditelji Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. S tem so odložili bankrot Grčije, ki pa je po mnenju mnogih ekonomistov kljub temu neizbežen. Država se namreč nahaja v dolžniški pasti, njen javni dolg znaša dobrih 140 odstotkov bruto domačega produkta, njegovo servisiranje oziroma odplačevanje obresti pa zahteva dobrih 10 odstotkov državnega proračuna. To nam je pojasnil asistent Bernard Brščič s katedre za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani.



Države, ki so se v preteklosti znašle v tej situaciji, so nujno morale razglasiti bankrot, saj je bil dolg neodplačljiv, zato so ga morale delno odpisati. Mnoge so to storile enostransko in preprosto zamenjale svojo nacionalno valuto. Posledice takšne odločitve nam je razložil Igor Masten s katedre za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:



Primer Grčije je drugačen, ker je država vpeta v evro-območje in brez lastne valute. Strokovno gledano se je situacija še zapletla z intervencijami Evropske centralne banke. Ta je že lani, podobno kot letos, s pomočjo davkoplačevalskega denarja odlagala neizbežen bankrot Grčije in dolg zasebne narave pretvarjala v javni dolg Evropske Unije. Z drugimi besedami bi to pojasnili takole: obresti grške hipoteke so odplačevali z najemanjem kredita na hipoteko celotnega evroobmočja. Ekonomist Brščič je kritičen do državnih intervencij, saj problem le odlagajo v prihodnost, ko bo Evropi morda prerasel čez glavo:



Zanimalo nas je torej, kakšen je politični interes za temi državnimi intervencijami? Brščič odgovarja:



Priložnost za reševanje grškega problema naj bi zamudili že lani, ko bi Grčija morala razglasiti nesolventnost in se tako izogniti intervenciji v obliki denarja evropskih davkoplačevalcev. To se ni zgodilo predvsem zaradi tega, ker bi banke iz zasebnega sektorja beležile velike izgube. Z dvema reševalnima paketoma Grčiji se le-ta spreminja v zombi državo, ki je vse bolj odvisna od zunanje pomoči. Brščič meni, da:



Na bojnem polju grških ulic pa medtem cveti ideja tako imenovanega umazanega dolga, ki jo je v grški prostor prinesel prelomni dokumentarec 'Debtocracy'. Umazan dolg je po pravni definiciji dolg, ki ga na račun naroda vzame vladajoča elita z namenom, ki ne služi najboljšim interesom ljudstva. Takšni dolgovi se po tej doktrini smatrajo kot osebni dolgovi vladarjev in ne javni dolgovi naroda. V grškem primeru je vladajoča elita najemala zunanje kredite, da je z njihovo pomočjo ustvarjala zaposlitve v javnem sektorju in ni investirala v pravo ekonomijo, ki bi denar vračala v državno zakladnico. Marsikateri Grk je zato mnenja, da so z najemanjem kreditov kupovali socialni mir, medtem ko so nalivanje čistega vina prihranili prihajajočim generacijam. Pri tem je potrebno omeniti, da naj bi se kreditodajalci dobro zavedali, da je v Grčiji korupcija močno prisotna, zato je odgovornost za neplačilno sposobnost Grčije tudi na njihovi strani. Za definicijo umazanega dolga smo poklicali na londonski Inštitut za ekonomske zadeve, kjer smo govorili s profesorjem ekonomije Philipom Boothom:



Ali bi grški primer lahko ustrezal tej definiciji umazanega dolga, smo vprašali tudi Igorja Mastena.



Intervjuvani ekonomisti so torej kritični do paradigme javne porabe, ki po drugi svetovni vojni povečuje javni dolg, vendar pri tem ne bi šli tako daleč, da tega preprosto odpišejo kot umazan dolg. Večina javni dolg še vedno razume le kot javni dolg, grški protestniki pa kljub temu vse glasneje zahtevajo njegovo revizijo in odpis dela dolga, ki se bo v knjigah izkazal za izgubljenega na račun korupcije vladajoče elite.

Kljub temu bankrot Grčije ostaja opcija, o kateri se trenutno le šepeta. Mnogi sicer špekulirajo, da bi brodolom grške ekonomije pomenil padec valute evro, vendar ne zaradi Grčije same, ampak bolj zaradi sporočila, ki bi ga to poslalo Španiji, Italiji, Irski in Portugalski, ki skupaj z Grčijo tvorijo tako imenovano skupino PIIGS. Zakaj je Grčija pomembna za evro, odgovarja Masten:



Kultiviral je Luka Tetičkovič.



Komentarji
komentiraj >>