OFF NAPOVEDNIK
Najslajši privilegij tistih, ki imajo kakršnekoli oblastniške funkcije, je poleg pravice do norosti morda tudi pravica do politične nekorektnosti. In višja ko je funkcija, slajši in učinkovitejši je privilegij. Indijski minister za zdravje Gulam Nabi Azad je tako na konferenci posvečeni virusu HIV in Aidsu v New Delhiju javnosti sporočil, da je homoseksualnost nenaravna bolezen, ki so jo v Indijo prinesli običajni osumljenci, tujci. Ker je tako imenovana bolezen, ki naj bi pravzaprav širila tudi drugo bolezen, aids, nenaravna, se lahko vprašamo, ali je imel indijski minister za zdravje pod vplivom Bollywooda v mislih morda kar nezemljane, z vpeljavo katerih oznaka nenaravno morda sploh lahko dobi kakšen smisel. Ob tem se je Azad najbrž zgledoval in navdihoval pri bivši kolonialni zakonodaji, ki je vse od leta 1851 homoseksualnost obravnavala kot nenaravni zločin, za katerega je bila zagrožena zaporniška kazen do deset let.
Zakon je sicer šele leta 2009 odpravilo višje sodišče v New Delhiju, kljub temu pa imajo učinki kolonialne in bollywoodske znanosti na indijskega zdravstvenega ministra še druge učinke. Pred izjavo o homoseksualnosti, ki je završala po svetovnih medijih ter med gejevskimi skupnostmi in aktivisti, pa je Azad javnosti sporočil tudi druge cvetke. Televizija je po njegovem osrednji inštrument nadzora nad rastjo prebivalstva, saj povečano gledanje televizije pomeni manj časa za vsakršno vrsto seksa.
Berete vedno nenaraven OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Eden vodilnih sirijskih aktivistov za človekove pravice Radwan Ziadeh je dejal, da sirijske varnostne službe sedaj v izogib negativni medijski pozornosti, zaradi katere je svetovna javnost izvedela za brutalnost sirijskih oblasti in da bi se v bodoče izognili dokazom zoper njih, na vse, ki poskušajo posneti video posnetke, pošljejo ostrostrelce. Ziadeh je od sirijske vstaje marca postal eden najbolj uglednih opozicijskih predstavnikov in po njegovih besedah je sedaj namerno ciljanje protestnikov postalo dnevna praksa. Nad civiliste najprej pošljejo ljudi v civilu in podijo ljudi z balkonov ali oken, če to ne zaleže, pa opozorilno streljajo v zrak. Zatem na ulice pošiljajo uniformirane ostrostrelce, ki vse tiste, ki bi želeli karkoli posneti, ubijejo. Številni video posnetki so se v zadnjem času pojavili na internetu, ki ponujajo dokaze o brutalnosti vlade. Največ razburjenja pa so povzročili predvsem posnetki mladega sirskega šolarja Hamza al-Khatiba, ki je bil s strani policije v priporu mučen in pretepen do smrti. Posnetki njegovega pretepenega telesa so bili po tem, ko so truplo dečka vrnili staršem, objavljeni na portalu YouTube.
Japonski minister za obnovo na področjih, ki sta jih marca prizadela potres in cunami, Ryu Macumoto, je odstopil le po enem tednu službovanja. Deležen je bil ogromno kritik na račun pripomb, ki jih je naslovil na guvernerje prizadetih prefektur. Med drugim je izjavil, da jim vlada ne bo finančno pomagala, razen, če pridejo z dobrimi predlogi za obnovo. Po odstopu bo že tako nepriljubljena vlada premiera Naota Kana deležna še več pritiskov, saj je bilo imenovanje Macumota na mesto ministra za obnovo poskus predsednika vlade, da bi se rešil vedno večjih kritik.
Venezuelski predsednik Hugo Chavez se je včeraj, po skoraj mesecu dni zdravljenja za rakom na Kubi, vrnil v Venezuelo, kjer je z balkona predsedniške palače Miraflores v Caracasu množici priznal, da je zelo bolan, a da se bo spopadel z zdravstvenimi težavami in da ostaja na čelu države. Chavezu so osmega junija na Kubi sicer odstranili rakav tumor.
Nekdanja francoska finančna ministrica Christine Lagarde danes tudi uradno prevzema mesto generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada, s tem pa je postala tudi prva ženska v zgodovini, ki bo vodila to institucijo. Hitro rastočim gospodarstvom je obljubila povečanje njihovega vpliva v organizaciji, med pomembnejšimi nalogami pa je omenila reševanje grške dolžniške krize in nasploh utrjevanje nadzora svetovnih ekonomij za odvračanje bodočih kriz.
Nizozemsko prizivno sodišče v Haagu je razsodilo, da je država Nizozemska odgovorna za predajo in smrt treh Bošnjakov po padcu Srebrenice leta 1995, nizozemski vladi pa naložila plačilo odškodnine svojcem žrtev, Hasanu Nuhanoviću in družini Rize Mustafića, ki so tožbo vložili. Razsodba odpira pot za druge podobne odškodninske tožbe, ki terjajo odgovornost Nizozemske, katere vojaki kljub varstvu nad območjem Srebrenice po ofenzivi 9. julija 1995 niso zaščitili skoraj 8000 bosanskih moških in fantov, ki so jih srbske sile takrat naložile na tovornjake in usmrtile.
Danska kljub nasprotovanjem Evropske Unije začenja s poostrenim nadzorom svojih meja. Ukrep naj bi bil posledica pritiskov radikalne Konservativne ljudske stranke na manjšinsko desnosredinsko vlado, ki je poostren nadzor s ciljem boja proti čezmejnem kriminalu in davčnim utajam napovedala sredi maja. Po zatrjevanjih danskega davčnega ministra Petra Christensena pomeni dodatni nadzor na meji z Nemčijo in Švedsko zgolj nekaj deset dodatnih carinikov, dodatni pregledi pa naj bi bili naključni in ne sistematični. Vladni načrti o okrepljenem nadzoru državnih meja med drugim vključujejo namestitev elektronskega nadzornega sistema, ki bo avtomatično beležil registracijske oznake mimo vozečih avtomobilov. Medtem Evropska komisija preverja, ali so napovedani ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo in schengenskim režimom. Več o odzivu Evropske komisije nam je povedala predstavnica za stike z mediji na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji Nataša Šip:
Protesti v Belorusiji proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka se bodo po napovedih aktivistov nadaljevali. Potem ko so vladni represivni organi aretirali več sto protestnikov, ki so na miren način izražali nezadovoljstvo le z aplavzom, jih je sto štirideset še vedno pridržanih. Proteste so aktivisti organizirali preko medmrežja in gibanje poimenovali „Revolucija preko socialnih mrež“. Val mladih protestnikov, ki se je pred kratkim pojavil na ulicah Minska in drugih beloruskih mest, nima neposredne povezave z opozicijskimi strankami in je organiziran brez njihove pomoči. Glavni razlogi za nezadovoljstvo sta huda finančna kriza, ki je zajela Belorusijo, in slabo spoprijemanje beloruske vlade s težavami, kot so močno devalvirani beloruski rubelj in velik proračunski primanjkljaj. Oblasti poskušajo situacijo v državi rešiti s posojilom več milijard ameriških dolarjev, ki bi jim jih posodil Mednarodni denarni sklad. Beloruski aktivisti napovedujejo, da bi lahko protesti trajali še več tednov. Beloruska policija je medtem sporočila, da so bili vsi novinarji, ki jim je bila odvzeta prostost, že izpuščeni. Ali to drži, smo vprašali Konstantina Staradudetfa, aktivista mednarodnega Centra za človekove pravice Viasna:
Madžarski parlament je v ponedeljek z veliko večino izglasoval sporne spremembe zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša na tako imenovana kazniva dejanja posebnega pomena. Mednje sodijo zloraba položaja državne funkcije, pridobitev neupravičene gospodarske koristi, pranje denarja, davčna goljufija, dogovori pri javnih razpisih, pa tudi sodelovanje pri organiziranem kriminalu in terorizem. Po novem zakonu ima v teh primerih generalni tožilec pravico odločati o tem, na katerem sodišču bo potekal sodni proces, zakon pa med drugim predvideva podaljšanje pripora do pet dni, preden sodnik odredi preiskovalni zapor, prav tako pa prepoveduje stik obtoženca z odvetnikom v prvih 48. urah po prijetju. Spremembe so poleg nasprotovanja opozicije naletele tudi na kritike strokovne javnosti in organizacij za človekove pravice.
Slovenska kulturno–gospodarska zveza v Italiji je v Gregorčičevi dvorani v Trstu organizirala tiskovno konferenco, na kateri so predstavili komaj izdano publikacijo o zgodovini in dejavnosti Slovenske kulturno–gospodarske zveze ter novo posodobljeno spletno stran, s katero se želijo približati predvsem mladim. Na konferenci je bil prisoten tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Pogovarjali smo se z Marinom Martičem, organizacijskim tajnikom zveze, ki nam je pojasnil, kaj vse zajema izdana brošura in kaj bo ponujala nova spletna stran.
Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o finančni pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada za Slovenijo zaradi lanskih poplav v višini 7,5 milijonov evrov in znižanja slovenskega prispevka v proračun Evropske unije za skoraj 13 milijonov evrov. Slovenska vlada je za pomoč iz solidarnostnega sklada zaprosila septembra lani, škoda zaradi poplav pa je bila takrat ocenjena na več kot 251 milijonov evrov.
Ministrica za javno upravo v odstopu Irma Pavlinič Krebs poudarja, da bi način urejanja dodatkov k plačam policistov, kot ga predvideva na vladi sprejet predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, zrušil enotni plačni sistem. Dodaja še, da to pomeni nesistemski pristop in obenem zanika, da bi šlo pri tem za oseben spor z notranjo ministrico Katarino Kresal. Na ministrstvu za javno upravo se v celoti strinjajo z ureditvijo delovnopravnih razmerij v predlogu, vprašanje dodatka k plačam pa je po njihovem neprimerno in sporno. Krebsova vidi problem tudi v tem, da bodo lahko posamezne poklicne skupine ponovno začele izboljševati svoj položaj z različnimi dodatki.
Stranka Zelena koalicija je Državno volilno komisijo pozvala, da iz volilne tekme za župansko mesto v Kopru izloči župana Borisa Popoviča, saj meni, da je ta zaradi obsodbe zaradi davčne utaje neprimeren kandidat za župana. Popovič je na novinarski konferenci 22. junija pojasnil, da je Višje sodišče razsodilo, da je kriv davčne utaje v višini 11.000 evrov, a se namerava pritožiti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tajnik Državne volilne komisije Marko Golobič je na poziv Zelene koalicije že odgovoril in dejal, da postopek na sodišču po zakonu o lokalnih volitvah ne more biti razlog, da nekdo ne bi imel pravice kandidirati. Zelena koalicija sicer v Kopru nima svojega županskega kandidata, pa tudi ne kandidatov za mestni svet.
OFF sta pripravila Luka Počivalšek in Goran Bečirevič.