Zadnji meseci dajejo svetu vse bolj cyberpunk-ovski navdih. Praktično vsak dejaven državljan globalne vasi je že seznanjen s fenomenom Wikileaks, ki je ostro pretresel pojmovanje transparentnosti v sodobnih republikah in standarde obveščenosti državljanov. Po Wikileaksu, ki predpostavlja objavo spornih dokumentov s strani insiderjev, se je sedaj pojavil še Hackerleaks, ki pa je opustil vsako slepomišenje glede zakonitosti pridobitve informacij. Ta spletna stran je v svoj mandat zapisala, da spodbuja objavo kakršnegakoli dokumenta, ne glede na to, kako je bil pridobljen. Hekerji lahko tako objavijo ukradene dokumente, ki so bili pridobljeni z vdori v slabo varovane sisteme. Vsaj teh pa je, sodeč po seriji uspešnih vdorov v zadnjih mesecih, obilo tako med vodilnimi korporacijami kot državnimi birokracijami.

Vse bolj prekaljena in organizirana spletna skupnost pa se ne zadovoljuje več s temi relativno neškodljivimi izzivi, ki se jih rešuje z malce več švica na obrveh PR agentov. V mesecu juniju je namreč eksplodirala popularnost spletne kriptografske valute Bitcoin, ki deluje preko neomajnega sistema bit-torrent, uporabnikom pa omogoča psevdonimnost, saj so transakcije zabeležene le z vzdevki.

Ko uporabimo besedo valuta, imamo s tem v mislih frontalni napad na trenutno finančno ureditev, ki monopol nad izdajo zakonitih plačilnih sredstev centralizira v avtoriteti Centralnih bank. Bitcoini so, podobno kot sodobne valute, nekrit denar, katerega vrednost arbitrarno določa trg. Pri tem pa gre opozoriti na razliko, da količine bitcoinov v obtoku ne določa svet uglednih strokovnjakov, ampak sama matematika – v tem pogledu se približajo sanjam ekonomista Miltona Friedmana, ki je želel opustiti centraliziran nadzor nad izdajo in ustvarjanjem novega denarja – kar bi preprečilo tudi vrsto zlorab sistema. Najbolj očitna med temi je bila nedavno kvantitativno lajšanje – državna intervencija, s katero so denarne oblasti rešile 'too big to fail' banke, ki bi sicer po pravilih prostega trga morale razglasiti bankrot, ali pa vsaj po pravilih dokapitalizacije spremeniti lastniško strukturo.

Bitcoini so neoprijemljiva kriptografska valuta, ki jih ne nadzoruje centralna avtoriteta, ampak skupnost oziroma preko torrentov povezani računalniki, ki v tako imenovanem block-chainu beležijo arhive vseh transakcij. Ko oseba A svoje bitcoine pošlje osebi B, je transakcija veljavna šele, ko jo skupnost overi. Tako se prepreči možnost ponarejanja denarja ali večkratnega trošenja istega denarja, kar je bilo na svetovnem spletu doslej rešeno v obliki posrednika tipa PayPal ali Visa, v fizičnem svetu pa z bančnim sistemom. Našteto seveda zahteva veliko procesorsko moč, vendar skupnost zaradi svoje decentraliziranosti nima imenika ali centralnega strežnika. Obstajajo pa posamezniki, imenovani rudarji, v izvirniku minerji, ki procesorsko moč svojih računalnikov namenijo overovitvi transakcij, in tako ustvarjajo razpršen super-računalnik. V zameno za njihovo dejavnost jim skupnost ob razrešitvi vsakega omenjenega bloka po trenutnih pravilih plača 50 bitcoinov.

Vrednost enega bitcoina se trenutno giblje pri 15-ih ameriških dolarjih, vendar je v sredini junija močno padla po hekerski kraji 25.000 bitcoinov enemu izmed spočetnikov sistema. Posameznik, znan pod psevdonimom Allinvain, je svoje bitcoine hranil na računalniku z operacijskim sistemom Windows v neinkriptirani datoteki, do katere so neznanci dobili dostop s pomočjo trojanskega konja. Incident sicer kaže na šibkost bitcoinov, ki so fizično shranjeni na nosilcu podatkov – če je ta uničen ali kompromitiran z njim izginejo tudi bitcoini -, vendar je to mogoče rešiti s spletnimi storitvami denarnic ali pa uporabo operacijskega sistema Linux, ki uporabniku nudi veliko večjo mero varnosti pred visokimi vodami hekerskega vsemrežja.

Bralcu se seveda zastavlja vprašanje, kaj je mogoče z bitcoini kupiti? Od njihovega začetka, leta 2009, se je razvil precej velik trg na področju računalniških storitev, sedaj pa se vztrajno širi tudi ponudba dobrin iz resničnega življenja. Zaradi anonimnosti ali vsaj psevdonimnosti transakcij pa se je razcvetela spletna trgovina s prepovedanimi substancami in omrežnim hazardiranjem. Na hekerskem darknetu - to so preprosto povedano spletne strani, ki jih Google ne najde - dostopnem preko omrežja Tor, lahko z bitcoini igrate poker, obstaja pa tudi svilena pot, na kateri lahko vešč uporabnik interneta kupi marsikatero zelišče s seznama prepovedanih in ob tem z malce sposobnosti ostane popolnoma neizsledljiv.

Tradicionalna oblast je v preteklosti že skušala zatreti metode spletne skupnosti, vendar so se te izkazale za neverjetno trdožive, najnovejše tehnologije in inovacije pa sodobni cyberpunk mladini omogočajo toliko manevrskega prostora, da lahko njihove kapacitete primerjamo s temi tradicionalnih obveščevalnih služb. Če se bodo bitcoini izkazali za uspešne in bodo preživeli poskus zatrtja, bi lahko bili v kratkem priča prenosu vozlišč oblasti s starih elit na tehnološko vešče spletne kolektive, ki so se z razvojem odprto-kodnih sistemov tudi meritokratično organizirali.

Komentiral je Luka Tetičkovič.