NAPOVEDNIK

Posthumno trženje del znanih ljudi na dražbah se vedno dobro poplača, pa naj si gre za kakršnekoli že predmete. Tako bodo v okviru mednarodne konvencije filmskih zbirateljev v Buenos Airesu na dražbi prodajali izdelek, v katerem nastopa ženska neskončne slave, Marilyn Monroe. Ker pa ne gre, če lahko temu tako rečemo, za klasičen izdelek, organizatorji pričakujejo visok izkupiček. Prodajali bodo namreč šestminutni črno-beli pornografski film iz leta 1946, v katerem igra omenjena starleta. Sicer je javnost za ta film prvič izvedela leta 1997, v katerem Monrojeva nastopa še pod imenom Norma Jean Baker. Takrat so strokovnjaki razpravljali o tem, ali gre res za Marilyn Monroe, dvome pa je ovrgel Ameriški filmski inštitut, ki je sarkastično pripomnil, da če igralka v filmu ni Monrojeva, potem gre za njeno sestro dvojčico, ki pa je ni imela.

Izklicna cena filma bo 350.000 evrov, gre pa za eno od dveh obstoječih kopij filma. Eden od organizatorjev dražbe, Mikel Barsa, je dejal, da pričakujejo, da bodo glede na število oboževalcev Monrojeve po svetu morda iztržili tudi milijon dolarjev. Ima pa film poleg teže, ki mu jo daje Monrojeva, še eno lastnost, ki mu lahko dvigne ceno. Narejen je bil namreč leta 1946, ko produciranje porničev pač še ni bilo del vsakdanjika. Filma seveda ne morete videti na internetnih portalih z video vsebinami, vsekakor pa marsikdo upa, da bo bogati novopečeni lastnik kopije vsebino uploadal.

Berete Marilyn Monroe pornič OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Pomočnica generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Valerie Amos pravi, da Agencije organizacije za humanitarno pomoč po vsem svetu v drugi polovici leta 2011 potrebujejo še 4,3 milijarde dolarjev. Pojasnila je, da so donatorji do zdaj prispevali 45 odstotkov sredstev, za katera je organizacija zaprosila v začetku leta. Sicer so Združeni narodi za letos sprva zaprosili za 7,4 milijarde dolarjev pomoči, vendar pa se je po navedbah Amosove kasneje izkazalo, da bo zaradi zaostrovanja humanitarnih kriz na nekaterih območjih, predvsem na Afriškem rogu, letos za humanitarno pomoč nujnih 7,9 milijarde dolarjev. Odziv za donacije pomoči je najmanjši na pozive za pomoč zahodni Afriki, Zimbabveju, Džibutiju in Nigru, so še sporočili v organizaciji. Naj postavimo obseg te humanitarne pomoči v kontekst in dodamo, da je samo Grčija od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada za reševanje evropskih bank prejela že 110 milijard evrov, najverjetneje pa jih bo še enkrat toliko.

V Malaviju so izbruhnili množični protesti proti vladi predsednika Binga Waja Mutarike, v katerih je vsaj ena oseba izgubila življenje v mestu Mzuzu na severu države. Nezadovoljstvo je še povečalo vrhovno sodišče, ki je včeraj proteste, usmerjenje proti draginji v državi, označilo za ilegalne. Oblasti so prepovedale prenašanje protestov prek televizije, radia in drugih medijev v živo. Protestniki vzklikajo, da mora predsednik oditi, zažigali pa so tudi barikade in uničevali lastnino. Tiskovni predstavnik Komisije za človekove pravice v Malaviju Mike Chipalasa je dejal, da se odvija borba med policijo in demonstranti ter da je situacija napeta. Malavi je ena od najrevnejših držav na svetu, saj kar 75 odstotkov prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan.

Jemenska vojska je sporočila, da je v spopadih upornikov z vojsko umrl vodja arabske veje Al Kaide Ajad al Šabvani, kar so potrdili tudi bolnišnični viri. Spopadi so zahtevali tudi najmanj deset smrtnih žrtev med pripadniki vojske. Al Šabvani je po besedah jemenske vojske padel pod topniškimi streli med hudimi spopadi blizu Zindžibarja, vzhodno od mesta Adena na jugu države. Spopadi med vojsko in uporniki, ki so Zindžibar in okolico zasedli že konec maja, so trajali vse do srede. A možno je, da je še prezgodaj soditi o verodostojnosti navedb, saj so jemenske oblasti že 15. januarja poročale o smrti al Šabvanija in še petih vodilnih mož arabske Al Kaide v zračnem napadu vojske na konvoj vozil, tri dni zatem pa je celica Al Kaide v Jemnu te novice odločno zanikala.

V luči množičnega nezadovoljstva, ki so ga na letališčih povzročili telesni skenerji, ameriške oblasti načrtujejo nov računalniški program na telesnih skenerjih za pregled potnikov. Telesni skenerji so do zdaj nadzornim organom omogočali, da so potnike ob pregledu videli, kot da bi bili nagi. Predstavnik Agencije za transportno varnost John Pistole pravi, da bo agencija namestila nov računalniški program, ki bo zagotavljal zasebnost. Program naj bi sam prepoznal morebitne nevarne predmete, pri tem pa bo fotografijo golega telesa potnika nadomestil s shematično podobo človeškega telesa. Slednje bo označeno z barvnimi krogi na mestih, kjer bo naprava zaznala nekaj, kar ni koža ali tkanina. Če potnik zavrne pregled s telesnim skenerjem, ga nadzorniki ročno preiščejo.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je po seji ožjega kabineta vlade, na kateri so obravnavali aretacijo Gorana Hadžića, .izjavila, da bi bilo logično, da bi Hrvaška zahtevala izročitev nekdanjega vodje Srbov na Hrvaškem v samooklicani Republiki Srbski krajini. Hadžića so naši južni sosedi že dvakrat pravnomočno obsodili v odsotnosti, vložena pa je tudi še ena obtožnica proti njemu. Ob tem je hrvaška premierka napovedala, da se bodo posvetovali z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu in hrvaškim pravosodjem, ali je izročitev realna. Sodišče v Šibeniku je Hadžića leta 1995 v odsotnosti obsodilo na 20-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad civilisti. Poleg njega so obsodili še deset oseb zaradi prekomernega obstreljevanja območja Šibenika v letih 1992 in 1993, ko je bil Hadžić predsednik Republike Srbske krajine na zasedenih hrvaških območjih.

Na osiješkem sodišču so Hadžića leta 1999 v odsotnosti obsodili na osem let zapora zaradi spodbujanja zločinov, umorov, rušenja cerkva in miniranja nesrbskih hiš v Tenji pri Osijeku v letih 1991 in 1992. V Vukovarju pa so leta 2002 proti njemu in še 17 osebam vložili obtožnico za vojne zločine na Ovčari, kjer so srbski vojaki po zasedbi Vukovarja konec novembra 1991 umorili več kot 260 ljudi, večinoma ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice.

Podizvajalci v gradbeništvu, ki še vedno čakajo na poplačila pri gradnji avtocest, se bodo jutri opoldne odpravili pred Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji. Tam bodo po besedah društva podizvajalcev razkrili široko paleto Darsovih sprenevedanj in ravnanj v odnosu do podizvajalcev. O shodu smo govorili s predsednikom Društva podizvajalcev Mirkom Požarom:



Požar pravi tudi, da Dars ne ogroža le podizvajalcev, ampak tudi davkoplačevalce in državni proračun:



Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije za območje Štajerske je predstavil postopek likvidacije mariborskega podjetja Montavar Metalna Nova in pojasnil, kaj lahko od tega postopka pričakujejo delavci v omenjenem podjetju. O tem smo spregovorili z regijskim sekretarjem sindikata Martinom Dularjem:



Slabo se godi tudi delavcem v mariborskem podjetju Karoserija, kjer delavci danes stavkajo. Ponovno Dular: