Novopečeni maturantje so v predhodnih dveh tednih izvedeli, ali bodo postali tudi sveži bruci. Po podatkih visokošolskih prijavno-informacijskih služb so fakultete prejele skupno 20.550 prvih prijav, sprejele pa 14.379 kandidatov. Razlika med številkama znaša natančno 6.171 kandidatov, ki niso bili sprejeti v prvem krogu izbirnega postopka. Ta bo z morebitnimi tistimi, ki bodo prve prijave poslali jeseni, in še marsikaterimi, ki zaradi kakšne birokratske cvetke številčno ne prisostvujejo v omenjeni statistiki, očitno predstavljala neznano številko, ki jo bomo po vsej verjetnosti srečali na naslednjih sprejemnih krogih.

Precej podobnega se najbrž lahko nadejamo tudi pri naslednji analizi sprejetja v višje strokovne šole. Pravkar zaključeni prvi krog je sprejel 3683 kandidatov izmed 3739 kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za vpis med 4831 prijavljenimi s prvo prijavo.

Nadaljujmo s statistiko, na ljubljanski in mariborski univerzi je bilo največ zanimanja za ekonomsko, filozofsko in pedagoško fakulteto. Najvišja omejitev točk je bila za študij filmske in televizijske režije, fizioterapije, medicine in psihologije. Če bi razvijali opisne vrednosti naprej, bi morda ugotovili, da bi nad-najvišja omejitev ali nedostopnost, za katero ne vemo, ali je bila dosežena, lahko bila istočasen vpis na dva ali več od teh najvišje rangiranih programov.

Kakorkoli že. Vpisi sprejetih so se najbrž vsepovsod že začeli in bodo trajali različno časa v različnih institucijah. 19. avgusta pa bodo na spletnih straneh visokošolskih prijavnih služb, visokošolskih zavodov in ministrstva za visoko šolstvo objavljena mesta, ki bodo na razpolago v drugem vpisnem roku, ki bo trajal od 22.-29. avgusta.

V kateremkoli krogu že sprejeti pa se bodo v prihodnjih letih imeli možnost ukvarjati z različnimi stvarmi in nekateri projekti bodo morda tako uspešni, da se bodo srečevali z najpomembnejšimi funkcionarji. Tako je bila pred kratkim k ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Igorju Lukšiču sprejeta ekipa študentov UNI Maribor Grand Prix Engineering, ki so bo udeležila mednarodnih študentskih tekmovanj z lastno skonstruiranimi in izdelanimi dirkalniki.

Lukšič je sprejel tudi ekipo študentov in njihovo mentorico, ki so sodelovali na Microsoftovem tekmovanju Imagine Cup v začetku julija v New Yorku in zasedli sedmo mesto v kategoriji Software Design. V okviru projekta 2ndSight so razvili več programskih rešitev za različne pametne telefone z zaslonom, občutljivim na dotik, ki slepim in slabovidnim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih.

Mimogrede naj omenimo, da je bilo sprejeto, da bo zdaj dvojni minister Lukšič po novem opravljal dolžnosti predsednika sveta vlade za študentska vprašanja. Kot predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v svetu bo na novo deloval Stojan Sorčan. Z obeh funkcij je bil razrešen bivši visokošolski minister Golobič. Iz Študentske organizacije Slovenije, podobno kot ob menjavi prve funkcije z Golobičem, v pismu sporočajo, da si želijo plodno sodelovanje z novim predsednikom za študentska vprašanja.

Manjši ali večji projekti v izobraževanju ali zgolj samo izobraževanje – drago ali poceni oziroma odvisno od gledišča – pa sigurno niso zastonj. Iz statističnega urada so sporočili, da so izdatki za formalno izobraževanje v letu 2009 presegli dve milijardi evrov oziroma 5,7 odstotka BDP, skupni izdatki za izobraževalne ustanove so znašali nekaj čez drugo milijardo evrov oziroma 6 odstotkov BDP. Medtem so šli tekoči in investicijski izdatki za izobraževalne ustanove še malo bolj v drugo milijardo. Za ta zadnji primer STA ne navaja natančnega odstotka, predvidevamo pa lahko, da se giblje med številkama 6 in 7.

Ob vseh teh z denarjem povezanih številkah pa omenimo še eno, ki vsaj na prvi pogled ni povezana z denarjem. Približno petdeset študentov prostovoljcev se je udeležilo delavske brigade, ki je letos potekala v občini Žužemberk. Sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru Matic Ber je povedal, da so z opravljenem družbeno koristnih del želeli pomagati domačinom in obenem širiti kulturo humanitarnosti in s tem pokazati, da za dobro počutje niso pomembne le materialne stvari.

Zdaj pa res pustimo za seboj vse te najbrž tako zelo pomembne številke in omenimo še nekaj aktualnih debat o spremembah v zakonih oziroma še kakšno na novo sprejeto zadevo. Še prej pa se lahko potrudimo in kvazistatistično ugotovimo, da je bila zapolnjena kvota povprečja približno dveh predlaganih sprememb v obdobju dveh tednov.

Poslanec Slovenske demokratske stranke Rudolf Petan je opozoril, da je pravni okvir za dodelitev Zoisovih štipendij v določenem segmentu neuporaben. Pri dodeljevanju Zoisovih štipendij se ne upoštevajo uspehi, ki so jih kandidati dosegli v skupini, večji od treh članov. Nato so z Ministrstva za delo sporočili, da novi predlog zakona o štipendiranju, ki je zdaj v parlamentarni razpravi, odpravlja pomanjkljivosti obstoječega. Tako bo v prej omenjenem strukturnem primeru po novem skupina lahko štela pet ljudi.

Vlada je potrdila novelo odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, s katero naj bi univerza med drugim pridobila novi članici – Fakulteto za grajeno okolje in Univerzitetno knjižnico. O spremembah bo dokončno odločal državni zbor.

Državni zbor se ukvarja tudi s predlogom zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Po novem naj bi se izdalo mnenje o tujem izobraževanju in naj ne bi bilo več upravnega postopka, ki je prek odločbe tuje izobraževanje enačil s slovenskim.

Imenovan je bil nov direktor Instituta informacijskih znanosti – IZUM-a. Za pet let bo to funkcijo zasedel Davor Šoštaršič, ki je od maja letos opravljal funkcije vršilca dolžnosti direktorja IZUM-a.

Svojo statistiko pa vodijo tudi policisti na Škotskem. V soboto so v Edinburgu preverjali njim sumljive hišne številke in njihove stalne ali trenutne prebivalce. Zaradi neke plemiške poroke so skušali dobiti osebne podatke ljudi, ki so bili na naslovih, na katerih naj bi bili v preteklosti ljudje, ki so bili politično aktivni. Več o tem sodelavec Kuki:

Morda sta prav statistika in kakršnokoli že spreminjanje zakonskih določil dva izmed razlogov, da se predvsem po svetu veliko študentov v povezavi z delavci zoperstavlja sistemu. Sicer prejšnjega razmišljanja ne bi mogli potrditi, je pa nedvomno očitno, da so si tudi uporniki privoščili počitek. Ob na splošno manjšem aktivizmu pa se teoretično polje morda bolj premišljeno bohoti. Tako so na primer na hrvaškem forumu Slobodni Filozofski v teh dneh objavili prevod članka Murray Smitha Evropsko delavsko gibanje – nevarnosti in izzivi. Gre za delo, ki aktualizira trenutno globalno situacijo ter pri tem izpostavlja svetovno krizo in z njo povezano manjšanje socialnih pravic. Pri tem izpostavlja vlogo in tudi mobilizacijo mladih kot absolutno ključni faktor, vendar obenem nakazuje na njeno šibkost, ki je po njegovem v neadekvatni naravi gonilne moči in odsotnosti verodostojne politične alternative neoliberalizmu.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 18. uri vabljeni na podporno akcijo sindikalistom in delavcem v Luki Koper. Vsi tisti, ki se protesta ne boste mogli udeležiti, pa lahko pisno podporo izrazite po emailu na naslov predstavnika sindikatov: mladenaut@yahoo.com.

Vabljeni v Trnovo, kjer se do 28. avgusta na Trnfestu obetajo razni koncerti in razne gledališke ter plesne predstave, pa tudi delavnice in otroški programi, DJ nastopi, razstave, filmske projekcije in lutkovne predstave. Vse skupaj je mednarodnih in vstopnine prostih barv.

Na Metelkovi definitivno ne dogaja veliko. Vseeno pa kaj še vedno dogaja. Danes ob 19.uri lahko obiščete enodnevni festival oziroma tržnico Caffeine Hours v Menzi pri Koritu, kjer si boste lahko ogledali grafična literarna in druga umetniška dela. Za zaključek bosta nastopa Nikki Louder in Aids Wolf. Vstopili boste lahko, če boste odšteli 8 evrov.

Na ljubljanskem gradu si lahko pod zvezdami – če ne bo preveč oblačno – ogledate kakšen film, ki bodo na sporedu vsak dan ob 21.30 do 20. avgusta. Spored predvajanih filmov najdete na spletni strani Kinodvora.

Vse skupaj in še kaj drugega, razen če vas ni seveda kak bolj oddaljen kraj - na primer morje ali hribi – premamil. O vseh globalnih dogajanjih tu nikakor ne moremo poročati. Nedvomno pa bo povsod morje valovalo, hribi bodo počivali in sonce bo vzhajalo in zahajalo.

Infoblok je potencirala Eva.