Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»Onanija ali gnusni greh samoomadeževanja« (7611 bralcev)
Nedelja, 21. 12. 2003



"Posledice onanije so: prebavne motnje, zaprtje, sitost ali lakota, perverzni apetit, bruhanje, slabost, šibkost dihalnih organov, kašljanje, hripavost, mrtvoudnost, šibitev spolnih organov vse do impotentnosti, pomanjkanje libida, dnevne in nočne ejakulacije, bolečine v hrbtu, motnje vida in sluha, popoln upad telesnih moči, bledica, mršavost, ogrci na obrazu, upad duševnih moči, spomina, napadi besa, norosti, blodnje, epilepsija, odrevenelost, vročina in končno samomor."

Londonski zdravnik Bekkers v knjigi »Onanija ali gnusni greh samoomadeževanja«, 1710.

Poglejmo na stvar globalno. V tem trenutku na milijone ljudi mastrubira. Od Kuala Lumpurja do Lime, od Nordkapa do Antarktike, v lopah, straniščih, grmovjih, samostanskih celicah, iglujih, kontejnerjih, opernih dvoranah, hangarjih in nenazadnje v povsem običajnih spalnicah. Dekleta sopejo z mislimi na pravo moškost, fantje vzdihujejo z mislimi na dotik ženske kože. Ali obratno. V vsakem primeru so sami. Ta svet je tako krut. Pravi revolucionarji že zahtevajo enakomerno porazdelitev spolnih želja in potreb na globalni ravni. Vsak naj dobi, kar si želi.

Mogoče pa mastrubanti uživajo ravno zato, ker so sami. Mogoče bi ljudje mastrubirali tudi v svetu brez spolnih omejitev. Še več. Mogoče bi mastrubirali ravno z mislijo na omejitev. Vsekakor so in bodo to počeli. Inštitut za kocinske znanosti je tokrat v sodelovanju z versko skupnostjo »Svobodna cerkev svete mastrubacije in spolne odrešitve« pripravil kratko miniaturo iz zgodovine onanije, samozadovoljevanja in podobnih pojavov. Da bi zapopadli širšo perspektivo, smo se oprli na dosledke neposlušne nemške teologinje Ute Ranke-Heinemann in jih ilustrirali s primeri iz Biblije in slovenske pretelosti.

Nobena skrivnost ni, da biblični Onan ni dal ime onaniji zato, ker bi se samozadovoljeval, ampak zato, ker je uporabljal coitus interruptus. Ker pa je skozi stoletja vojska katoliških celibatorjev imela za protinaraven vsak izliv semena, ki ne služi oploditvi, se je izraz oprijel tudi individualne spolne dejavnosti. Nenazadnje je trmasti Onan uporabil to metodo, ker ni hotel, da bi njegovi otroci uradno veljali za otroke mrtvega brata. Poglejmo kaj pravi Prva mojzesova knjiga:

"Judov prvorojenec Her pa je bil hudoben v očeh gospodovih; zato mu je dal, da je umrl. Tedaj je rekel Juda Onanu: »Pojdi k bratovi ženi in jo vzemi za ženo kot svak, da obudiš zarod svojemu bratu.« Ker pa je Onan vedel, da zarod ne bo njegov, je stresel seme na tla, kolikorkrat je šel k bratovi ženi, da ne bi dal zaroda svojemu bratu. V očeh gospodovih pa je bilo hudobno, kar je delal; zato je poslal smrt tudi njemu."

Zgodba pa ima še manj znano nadaljevanje, dostojno mehiških soap oper in Jerryja Springerja. Nesrečni vdovi z imenom Tamara je njen tast Juda obljubil še tretjega sina, samo počakati bi morala, da odraste. Ker pa svoje obljube ni izpolnil, se je Tamara domislila zvijače. Judi je namreč umrla žena, njegova potreba po spolnosti pa je bila še kako živa. Tamara je to vedela, zato si je zakrila obraz in se izdajala za prostitutko. Nadaljuje Prva mojzesova knjiga:

"Ko jo je Juda videl, jo je imel za hotnico. Obrnil se je k njej ob potu in rekel: »Pusti, naj grem k tebi!« Ni namreč vedel, da je njegova snaha. Rekla je: »kaj mi boš dal, če prideš k meni?« Odgovoril je: »Pošljem ti kozliča od drobnice.« Dejala je: »Če mi daš zastavo, dokler ga ne pošlješ.« Daj ji je, ter šel k njej in je spočela od njega."

Ko je Juda ugotovil, da je njegova snaha noseča, jo je seveda hotel po stari navadi zažgati, ko mu je prišlo, da je oče on, pa jo je pustil pri življenju. Ah, ta moška milost. Pustimo sedaj biblične karakterje in se posvetimo karakterju katoliških teologov. Že Tomaž Akvinski je trdil, da je onanija hujša pregreha od občevanja z lastno materjo, vendar je obsedenost z onanijo izbruhnila šele v času razsvetljenstva. Uta Ranke-Heineman je zapisala:

"Stopnjevanje strahu pred onanijo do množične norosti je potem uspelo leta 1758 knjigi »Onanija« reformiranega lausanskega zdravnika Simon-Andre Tisotta. Tissot je pisal, da se možgani onanista tako izsušijo, da je mogoče slišati v lobanji rožljanje."

Dejstvo, da so takratni zdravniki poudarjali škodljivost onanije za človekovo zdravje, je šlo na mlin moralnim teologom, saj so vedeli, da strah pred večno pogubo ne učinkuje toliko, kot grožnja tostranskega trpljenja. V ta namen so si tudi pripovedovali zgodbice z nesrečnim koncem. Neki francoski zdravnik je leta 1786 pripovedoval štorijo o krepostnem mladeniču, ki se je onanske razvade navadil na vojaški akademiji:

"Najprej so ga popadli močni krči, kadar se je spravil k takšnim dejanjem, kakršna bi moral pravzaprav ob svoji izobrazbi zaničevati, če ga ne bi za seboj potegnil zgled množice. Svaril sem ga, naj povsem prekine s to gnusno razvado. In on mi je zagotovil, da bo to z veseljem storil, toliko bolj, ker ga ni preveč mikalo. Vendar ni vedel, kako naj bi se temu ognil. Ker mu dotlej niso naložili še nobenih dolžnosti, se ni mogel odtrgati od tovarišev, ne da bi to bodlo v oči. Ko sem zvedel, da prihaja do tovrstnih orgij samo zvečer, sem mu svetoval, naj se jim izogne z izgovorom, da ima migreno. To opravičilo je nekaj časa delovalo, vendar je bila nesreča že tu. Krči so se ponavljali. Izkazalo se je, da je mladeničevo zdravje za vedno uničeno, živčno oslabljeno, oropano sladkosti življenja in čara druženja."

Devetnajsto stoletje je bilo sicer deležno industrijskih in političnih revolucij, na področju mastrubacije pa ni prineslo nobenega napredka. Znani moralni teolog in zdravnik Debreyne je leta 1842 takole opisal posledice onanije:

"Palpitacije, upadanje vida, glavoboli, vrtoglavica, drhtenje, boleči krči, konvulzivni epileptični gibi, pogosto prava epilepsija, splošne bolečine v udih ali v zatilju, v hrbtišču, v prsih, v želodcu, velika oslabelost ledvic, splošni pojavi ohromelosti."

Navedel je tudi preventivne dejavnosti:

"Vedno spati na boku, nikoli ne na hrbtu, jesti in piti samo hladne jedi, sesati kocke ledu, mrzla spiranja s snežnico, v kateri naj bo raztopljena kuhinjska sol. Pri dekletih odstranitev klitorisa, ki za zaploditev tako ali tako ni potreben in služi samo sli."

Odstranitev klitorisa ni samo muslimanska pogruntavščina. V 19. stoletju je ta barbarski ukrep zagovarjalo veliko uglednih zdravnikov širom »civilizirane« Evrope. Poseg s skrivnostnim imenom klitoridektomija je v Angliji uvedel 1858 Isaac Baker-Brown, ki je bil med drugim tudi predsednik londonske Medical society. Njegovo dejavnost opisuje Heinemannova takole:

"Operacija se mu je zdela primerna, saj pripelje po njegovem mnenju mastrubacija do histerije, epilepsije in krčnih žil. Mastrubacijo je skušal zdraviti z odstranitvijo organa, ki se ga poslužuje. Operacijo je izvedel na številnih otrokih in odraslih in ustanovil poseben dom za ženske. Leta 1866 je objavil 48 teh operacij."

Pri odstranjevanju klitorisa so uporabljali različne metode. Leta 1882 je neki dr. Zambaca pisal o onanijii in duševni motnji dveh deklic. Starejša je menda neprestano mastrubirala, zato so ji morali izžgati klitoris:

"Razumno je, da priznamo, da izžiganje z razbeljenim železom zmanjša občutljivost klitorisa in da jo po ponovnem izžiganju popolnoma odstrani. Povsem razvidno je, da so otroci, ki smo jim z izžiganjem odstranili senzibilnost, manj vzburljivi in niso več toliko nagnjeni k dotikanju."

Tudi dečki so morali zaradi svoje razvade peklensko trpeti:

"Mladeniču so skozi kožico potegnili žico ali kovinske sponke (tako imenovana infibulacija). Ponoči so penis oblagali s kovinskimi obročci, na katerih so bile bodice."

Najbrž ni treba podarjati, da ni bilo nobenega zdravnika, ki bi svetoval, da je potrebno dečkom zaradi mastrubacije odrezati penisovo glavico. Je pa res, da je po zagotovilih zdravnikov trpela posledice zgornja moška glava.

"Fant je že več let onaniral in je imel skoraj neprestane erekcije. Ta razvada mu je tako močno povečala premer glave, da je mati komaj še lahko našla primeren klobuk zanj."

Slovenski prostor je bil tudi takrat del Evrope, zato ne preseneča, da se je strašenja s telesno pohabljenostjo posluževala tudi slovenska cerkev, kar smo v kocinah že omenjali. Ena izmed najbolj zagretih oseb v boju proti terorizmu onanije je bil prav gotovo ljubljanski knezoškof Jeglič. V svoji brošuri "Na noge v sveti boj" iz leta 1925 je odkrito spregovoril o tej pogubi:

"Je pa taka žalostna navada za mladeniča nevarna. Pokvari se mu zlorabljeni del telesa, da ga boli in se mu vsaki dan ali vsako noč oskrunja. To je vzrok, da je mnogo moških živčno slabotnih in razburljivih. Ker je telo oslabelo, mož v poznejših letih zgodaj obnemore, nima toliko odporne moči zoper kako bolezen, pa ga laglje premaga, in v zakomu ima slabe otroke. Tak rod, pravijo, je degeneriran ali v rodu pokvarjen."

Ne samo katoliška crekev, tudi ljudje, ki so bili nagnjeni k liberalnemu mišljenju, so obravnavali onanijo kot nekaj nedopustnega. O tem, kako je doživljal mastrubacijo Janez Trdina, smo v kocinah že govorili, nasveta, ki ga je dal mladini, pa še nismo razglasili:

"V sanjah hodijo marsikomu nečiste podobe pred oči; če ležite v mehki pernati postelji, ali pa po obilni večerji, se odpre narava, ali se odpre zdravemu dečku tudi brez tega, da se sramujete mokre postelje. Pazite dobro! Ta prikazek se imenuje polucija in ni celo nič grešen, če ne ugajajo človeku grde sanje in njihov nasledek. Tudi podnevi se bo zbudil včasih spolni nagon, spolni ud se bo vzdignil in napel – tudi to je brez greha, če človek ne privoli, to je, če mu napast narave ne dela veselja in se marveč podviza, da s kakim resnim delom utolaži zversko pohotnost trupla.

V delu preprostega ljudstva pa je vladala glede samozadovoljevanja večja stopnja tolerance. Tako vsaj dokazujejo pesmica iz zbirke Fuk je Kranjcem v kratek čas:

Stari deda za pečjo
Meče si ga na roko,
hlapec mu ga z maslom maže,
dekla mu pa pizdo kaže.

Kocine zgodovine si je ponovno vrgel na roko Marko Zajc.


Komentarji
komentiraj >>

Smoking joggers pioglitazone, radiology microscopy.
awadaqle [06/10/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>

Try suggested contact, plotting crazy-paving wellbeing.
udiuzusbeixio [06/10/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>

Sometimes bury slicker suction epispadias maximus.
amopijdpamivo [01/10/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>

Go junction sun diverticulum, methodological purchasing older.
uninokayigi [01/10/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor
odgovori >>