Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZAPOSTAVLJEN GLAS DELAVCEV V LUKI KOPER (1867 bralcev)
Petek, 5. 8. 2011
Luka T.



V Luki Koper se nadaljuje že osem dni trajajoča stavka žerjavistov, ki so se jim, sprva spontano, nato pa vse bolj organizirano, pridružili tudi pogodbeni izvajalci pristaniški storitev. Kljub več poskusom uprave, da bi stavko omejila, ta dobiva večje razsežnosti in prerašča v enoten ter organiziran upor proti nevzdržnim pogojem dela, ki zaradi domnevnega pomanjkanja delovne sile iz dneva v dan postajajo slabši. Žerjavisti se upirajo pričakovanjem uprave, ki od njih zahteva še intenzivnejši delavnik, pogodbeni delavci pa zahtevajo za vse podizvajalce obvezujočo kolektivno pogodbo, s katero bi bila poenotena njihova status in plača.

Poslušamo Mladena Jovičića, predstavnika sindikata žerjavistov, ki nam pojasnjuje, zakaj so se odločili za stavko.



Napovedana stavka žerjavistov pa je, kot rečeno, zanetila tudi vstajo delavcev pogodbenikov oziroma izvajalcev pristaniških storitev, ki doslej niso prepoznali svoje skupne usode, saj so bili razcepljeni med različne delodajalce in za svoj slab položaj niso krivili uprave, ampak pohlep posameznih podizvajalcev. Njihov predstavnik Predrag Topić opisuje slaba izplačila in načine, s katerimi delodajalci izsiljujejo skoraj izključno migrantsko delovno silo z območja nekdanje Jugoslavije.



Kljub obstoju Gospodarskega interesnega združenja izvajalcev pristaniških storitev, ki naj bi zastopalo interese omenjenih podizvajalcev in njihovih delavcev, to predstavlja le približno 40 kooperantov od skupno 68-ih, pri čemer je potrebno omeniti, da je točno število podizvajalcev v Luki Koper neznano, saj naj niti sama uprava ne bi imela popolne evidence. Topića smo zato vprašali, kaj omenjeno interesno združenje sploh je in ali v prvi vrsti zastopa interese delavcev ali njihovih delodajalcev.



Ravno zaradi tega delavci podizvajalcev sedaj zahtevajo krovno pogodbo, ki bo enakopravno določala pravice vseh.



Zaradi stavke, ki traja že osmi dan, je obtičal promet Luke Koper, kar povzroča tudi velike izgube. Spontano prenehanje dela pristaniških delavcev, ki so se pridružili napovedani stavki žerjavistov, je sprožilo vrsto odzivov s strani uprave. Eden od teh je tudi trditev, da je stavka nelegalna, kar je uprava Luke Koper podkrepila s pravnim mnenjem. Kako na te obtožbe gledajo v sindikatu žerjavistov, nam pojasnjuje Mladen Jovičić.



Na podlagi pravnega mnenja o nelegalnosti stavke je uprava Luke Koper sprožila postopek za izredno odpoved delovnega razmerja triindvajsetim žerjavistom, aktivnim v stavkovnem odboru. Eden od njih je tudi Jovičić.



S temi ukrepi uprave se ne strinjata tudi Sindikata Alternativa in Solidarnost, ki sta v znak podpore stavkajočim napovedala enourno solidarnostno stavko. Ta je toliko bolj pomembna, ker zastopata delavce v tovornem prometu, ki so izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo. Zakaj se jim ukrepi zdijo neupravičeni, smo vprašali Zdenka Lorberja iz sindikata Alternativa.



Ker so ti enostranski in neupravičeni poskusi izzvali takšno ogorčenje javnosti, je uprava poskusila s še eno taktiko. Uslužbenci v upravni zgradbi so začeli s podpisovanjem domnevno spontane peticije proti stavki, ki se je kasneje začela širiti tudi med pristaniško delovno silo. Jovičića smo povprašali, kaj delavci menijo o tem zadnjem poskusu.



Poteze uprave bi kdo označil za arogantne, kdo drug za obupane. Soočajo se namreč s splošnim uporom svoje delovne sile. Delavci pogodbeniki so prenehali z delom in blokirali vse vhode v luko, žerjavisti delajo le 5 ur dnevno, žebelj v krsto pa so sedaj zabili še strojevodje vlakov, ki v solidarnosti s stavkajočimi niso želeli prevzeti premikanja vlakovnih kompozicij na območju pristanišča. Zadnje nam pojasni Lorber iz sindikata strojevodij Alternativa.



Dejavnost Luke Koper je zaradi naštetega praktično obtičala. Uprava in država, kot njena večinska lastnica, sta zato upravičeno zaskrbljeni, da se bodo ladje začele preusmerjati v konkurenčni pristanišči Trsta in Reke. Prvo je nedavno dobilo hitro cestno povezavo z Avstrijo, drugo pa ekskluzivno pogodbo z Madžarsko, ki je preko Reke preusmerila ves svoj tovorni promet.

Našteto pojasni, zakaj so se premier Borut Pahor, nadzorni svet Luke Koper in Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami, ki je njen večinski lastnik, odločili, da stavko označijo za obžalovanja vredno, pri čemer niso ravno puščali vtisa, da z delavci tudi solidarizirajo, kar je storil predsednik države Danilo Tűrk. Iz Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami zaradi poletne odsotnosti pristojnih žal nismo uspeli pridobiti tonske izjave, so pa v odgovoru na našo elektronsko pošto zapisali, da trenutna situacija nedvomno ni v korist družbe in ostalih vpletenih ter ima širše negativne ekonomske posledice. Zato od vseh vpletenih pričakujejo, da svoje napore usmerijo v razreševanje situacije in sprejmejo ustrezno rešitev z namenom, da zaščitijo interese družbe. Vse sodelujoče pozivajo k pogajanjem, razumu in takojšnji prekinitvi stavke.

Kljub temu se od omenjene agencije pričakuje več odločnosti pri poseganju v delo uprave. Ekonomista Maksa Tajnikarja smo vprašali, kakšne pristojnosti imata država in dotična agencija pri takšnih posegih:



V Luki Koper so torej končno izbruhnila že dolgo tleča trenja, ki prej niso dobila epiloga kljub dolgotrajnim pogajanjem med sindikatom žerjavistov in upravo. Hkrati z njimi pa je v širši gospodarski sliki Slovenije prišlo do dogodkov, ki so delno zamrznili tovorni promet naše tranzitne države. Morda bodo prav zaradi tega prekerni delavci lahko končno izsilili svojo pravico, uprava pa bo zaradi zavlačevanja pogajanj pod silo novih razmer morda prisiljena v odstop.

Kultiviral je Luka Tetičkovič.



Komentarji
komentiraj >>