Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
IZGREDNIŠKI OFF (1288 bralcev)
Sreda, 10. 8. 2011
Luka T.



OFF NAPOVEDNIK

Ideja multikulturalizma naj bi na zahodu postajala vse bolj marginalna, potem ko jo je spočetka kritizirala nemška kanclerka Angela Merkel, nato jo je v svojem manifestu proti kulturnim marksistom atentiral plavolasi Anders Breivik, sedaj pa po mnenju mnogih izdihuje v goreči britanski prestolnici.

Vendar prepričanja, po katerem ekonomski migrantje in njihovi potomci lahko živijo složno z ostalim prebivalstvom, še ni opustil frontman skupine Rolling Stones, ki je na novem albumu zvezdniške skupine SuperHeavy zapel v sanskrtu, starodavnem jeziku indijskih brahmanov. Jagger je skupino formiral maja, rekoč, da želi zlivati različne glasbene smeri, sam projekt pa je označil za zgodovinskega in ikoničnega.

Jagger želi morda opozoriti na pozitivno ustvarjalnost priseljencev, sicer prisiljenih zapustiti svoj dom v begu pred nevzdržnimi življenjskimi pogoji. Svoje domotožje zato izražajo v močni kulturni identiteti, katero dominantna kultura prevečkrat označuje za nespoštljivo in jo krivi za izgrede, ki so v prvi meri posledica ekonomskih težav takoimenovanega prvega sveta.

Vi pa berete OFF program Radia Študent kjer se populizem še vedno analizira kot posledica kulturnih predsodkov.

OFF PROGRAM

Sinoči se je nasilje iz Londona razširilo tudi v industrijski Midlands in Manchester. Policija ocenjuje, da gre za najhujše izgrede v zadnjih tridesetih letih, saj protestniki domnevno rutinsko ropajo trgovska središča in zažigajo stavbe. Iz okolice Nottinghama poročajo o napadu na policijsko postajo, ki so jo zakriti izgredniki obmetavali z molotovkami. Oblasti v Londonu so praktično potrojile prisotnost policistov na ulicah, teh je bilo spočetka 6, odslej pa jih bo 16 tisoč. Lokalne skupnosti v Londonu naj bi se že organizirale v lokalne straže, s katerimi se želijo same zavarovati pred ropanjem in vandalizmom izgrednikov. Od sobote, ko je nasilje izbruhnilo, so britanski policisti aretirali že okoli 1100 ljudi, od the 770 v prestolnici. Ranjenih naj bi bilo 111 policistov in 14 civilistov. Zaradi napete situacije je prestavljenih tudi več nogometnih tekem, med njimi tudi prijateljsko srečanje med angleško in nizozemsko reprezentanco, ki bi morala biti danes. Britanski mediji o izgredih v otoških mestih poročajo kot o oportunističnem nasilju, ki je motivirano predvsem s krajo in vandalizmom. Kot opozarja portal časopisa Delo, pa je drug pogled mogoče najti na priljubljenih blogih in socialnih omrežjih, ki razloge za izbruh trenj pripisujejo slabim ekonomskim razmeram v getoiziranih soseskah. Poročevalec ameriškega NBC-ja, Martin Fletcher, tako navaja nekega mladeniča, ki mu je v odgovoru na vprašanje, ali so izgredi pravi način izražanja nezadovoljstva, dejal, da so, kot dokaz pa je poudaril, da se novinarji z njim drugače sploh ne bi pogovarjali.

Po internetu se je razširil posnetek pogovora s pisateljem in televizijskim voditeljem Darcusom Howem, ki ga je v živo predvajal britanski BBC. Na vprašanje BBC-jeve novinarke, kaj misli o izgredih, je Howe, ki se je v Veliko Britanijo priselil iz Trinidada in Tobaga, bil pa je tudi pripadnik britanskih Črnih panterjev, podal alternativen pogled na dogodke v britanskih mestih:

Iranska medijska hiša Press TV navaja Mahmuda Ahmadija Bigaša, člana iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko, ki pravi, da parlament resno razmišlja o zaprtju britanskega veleposlaništva v Teheranu kot odziv na nasilno zatiranje izgredov v britanskih mestih. Bigaš je včeraj pozval zunanje ministrstvo, naj britanskega predstavnika pozove na zagovor umora temnopoltega Marka Duggana, ki je pred nekaj dnevi padel pod streli metropolitanske policije. Ahmadi Bigaš je streljanje komentiral kot očitno kršenje človekovih pravic in dokaz, da rasizem ostaja na britanski agendi. Uradni Teheran verjetno izkorišča situacijo za moralno kritiko vodilnega med zahodnimi narodi, saj je bil zadnje mesece sam tarča kritik vojaškega zatiranja protestov v Siriji, ki jo zahodni politični analitiki označujejo za satelitsko državo iranske teokracije.

Sirske vladne sile so napadle in po štirih dneh obleganja zavzele največje mesto na vzhodu Sirije Deir Ezor, pri čemer naj bi bilo včeraj ubitih 34 ljudi. Po navedbah tamkajšnjih aktivistov naj bi danes kot zadnja padla soseska Matar Kadim, sirska vojska pa sedaj po vsem mestu izvaja racije in množične aretacije. O 50ih žrtvah med civilisti poročajo tudi iz zasedenega mesta Hama, sicer središča protestov proti režimu predsednika Bašarja Al-Asada.

Londonski Times je objavil načrte za post-Gadafijevo Libijo, ki črpajo iz izkušenj spremembe režima v Iraku. Dokument, ki ga je v sodelovanju z zahodom sestavil libijski Nacionalni prehodni svet, opozarja, da se je potrebno izogniti kolapsu v anarhijo po iraškem vzoru in v tranzicijsko vlado rekrutirati več segmentov Gadafijevega varnostnega aparata. Dokument trdi, da so uporniki skrivaj rekrutirali že več kot 800 uradnikov varnostnega aparata, ki so pripravljeni biti hrbtenica reformiranih varnostnih sil. Dokument špekulira, da je množičen prebeg Gadafiju zvestih ljudi zelo verjeten, saj naj bi jih vsaj 70 odstotkov režim podpiralo zgolj iz strahu. Voditelji upornikov ne želijo, da se zahodni libijci počutijo okupirane s strani vzhodnih, zato se želijo pri prevzemu oblasti opreti na obstoječe strukture na zahodu države. Po načrtu naj bi v prvih minutah po Gadafijevem padcu radijske postaje objavile vnaprej posnete izjave voditeljev upornikov, ki pozivajo k strpnosti do Gadafijevih sinov in pribočnikov.

Kitajska je splavila svojo prvo letalonosilko. Na posodobljeni stari sovjetski ladji bodo po poskusni vožnji opravljali nadaljnja obnovitvena dela in nova testiranja. Uradni Peking je dela na letalonosilki potrdil pred dvema mesecema, čeprav jo je iz Ukrajine uvozil že pred dobrim desetletjem, obnavljal pa naj bi jo že vsaj pet let. Najnovejša kitajska orožarska pridobitev skrbi mednarodno skupnost, ki jo je strah, kot pravi, naraščajočih ozemeljskih teženj Kitajske. Peking strahove miri z izjavo, da bo ladja namenjena urjenju in raziskovanju, vojaški strokovnjaki pa ocenjujejo, da želi Kitajska pridobiti 4 letalonosilke.

Med Severno in Južno korejo je prišlo do izmenjave ognja. Južna je proti severni izstrelila opozorilne strele, potem ko je njena mornarica slišala 3 topovske izstrelke, od katerih je enega videla pri padcu v Rumeno morje v bližini meje med državama. Po južnokorejskih virih so streli prišli iz Severne Koreje.

Po poročanju kitajskega spletnega portala China Daily je v južnokorejskem Seulu prišlo do protesta, ki poziva k bojkotu japonskih izdelkov, med drugim tudi cigaret. Vzrok protesta je japonska teritorialna zahteva po skupini manjših otočkov, ki ležijo na polovici razdalje med obema državama. Ozemeljski spor se je zaostril potem, ko je južna Koreja trem japonskim zakonodajalcem zavrnila obisk omenjenim otočkom najbližjega naseljenega otoka Ulleung.

Kranjska investicijska Družba je začela z rušenjem ljubljanskega Kolizeja, ki so ga po trditvah vodje marketinga Saše Mrak zjutraj še zadnjič pregledali s psi, v primeru, da bi se v njem še kdo zadrževal. Kljub temu, da je rušenju spomeniško zaščitenega objetka nasprotovala civilna iniciativa in del arhitekturne ter umetnostno-zgodovinske stroke, je prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca leta 2009 podpisala kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije pa ob začetku rušenja Kolizeja občane in občanke Ljubljane poziva k izražanju nestrinjanja z uničevanjem in siromašenjem prestolnice, ki ga po njihovem mnenju spodbuja in zagovarja župan Zoran Janković. Kot so zapisali v protestnem pismu, je bil Kolizej še zadnji ohranjen od štirih Kolizejev, zgrajenih v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji, zato je bila njegova vrednost še toliko večja.

Mestna občina Ljubljana išče novo protokolarno vozilo. Sedmega julija je tako objavila razpis, ki se je zaključil 18. julija, nanj pa sta se po poročanju časopisa Dnevnik prijavila Porsche Leasing, ki ponuja Audi A8 4,3 Tdi Quattro, in Hypo Leasing, ki ponuja BMW 740 Xdrive. Na občini so se odločili, da bodo protokolarno vozilo za tri leta najeli, za kar bi za BMW-ja plačali v tem času nekaj več kot 43.000, za Audija pa dobrih 58.000 evrov. Naj povemo, da je mestna občina leta 2006 kupila BMW serijo pet, za kar je odštela kar 85.000 evrov. A to vozilo ljubljanskega župana ni zadovoljilo, saj se je zadnjih nekaj let vozil v BMW-ju 730d, ki ga je občini najprej za eno leto brezplačno ponudil BMW Slovenija, nato pa ga je občina najela za skoraj 900 evrov na mesec. Zakaj sta bila na razpisu prijavljena zgolj Audi A8 in BMW 740, se vprašate. Odgovor se skriva v bizarnih zahtevah občine. Tako razpis določa, da mora imeti novo protokolarno vozilo štirikolesni pogon, prostornino motorja nad 2,950 kubičnih centimetrov, avtomatski menjalnik, električni rolo na zadnjem steklu, komfortno klimatsko napravo s 4 conskim nadzorom, zadnje luči v LED tehniki, 19 colska aluminijasta platišča, seveda pa vozilo ni vredno naziva protokolarno, če nima preprog iz velurja.

OFF sta pripravila Luka Tetičkovič in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>