Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LOLITA: Arcnije iz Gromke (Home Recordings, 2011) (Ponovitev 20.8.2011 ob 00:30) (2261 bralcev)
Sobota, 13. 8. 2011
MarioB



* Zasedba Lolita ima na domači glasbeni sceni status veteranov, a ne le zato, ker deluje od konca 80. let prejšnjega stoletja, marveč tudi zato, ker sta bila nosilna in ves ta čas edina stalna člana, Primož Simončič in Iztok Vidmar, pomembna akterja novovalovske oziroma postpunkovske scene kot člana bendov Srp in Čao pičke. Čeprav v osnovi jazzovska, je glasba Lolite nenehno vsebovala tudi postpunkovske izkušnje. Sčasoma pa je bend, s tem, ko je številne nejazzovske zvrsti po svoje predelal in vzel za svoje, ustvaril razpoznaven zven in svojevrsten »trade mark« v strukturi skladb.

To strukturo pa je bend pred leti začel dajati pod vprašaj, saj je zagnal kopico projektov in poskusov – tudi s širitvijo temeljne zasedbe basa, saksofona in bobnov –, s katerimi je dokazal ustvarjalni nemir in željo po nenehnem obnavljanju, prenavljanju svojega početja. Ob gledališko-glasbenem projektu »Medved« z igralcem Zijahom Sokolovićem se tukaj spomnimo vsaj projekta »Lolita Libre«. V okviru le-tega je bend na vrsti nastopov na oder stopil s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki, ki pa so prihajali tako iz jazzovskega kakor tudi novorockovskega in improvizacijskega kroga.

Glasba projekta Lolita Libre se je nadvse odmaknila od značilnih zapomljivih, melodičnih in nagroovanih Lolitinih komadov ter suvereno stopila v polje svobodno improvizirane muzike in eksperimenta. Zasuk je bil tako radikalen, da so ljubitelji Lolite, ki niso bili na tekočem, da gre pri Loliti Libre za improvizirano glasbo, na enem koncertu iz tega cikla v hipu malone izpraznili Kudovo dvorano. Kljub tako ostremu rezu v načinu delanja muzike se je Lolita po sklenitvi tega impro-projekta, ki so ga ovekovečili na dvojnem albumu, zatem spet vrnila k svojemu prepoznavnemu izrazu. Med drugim tudi na odličnem Triple X Albumu, na katerem se je osnovni trojki v sočnem muziciranju z Balkanom zabeljene muzike pridružil bolgarski trobentač Ventzeslav Blagoev.

Lolita je nedavno pomladila zasedbo. Dolgoletnega bobnarja Marjana Stanića je zamenjal Uroš Srpčič, najbolj znan po delu v Polski malci, a tudi v številnih drugih alter-rockovskih bendih, k inštrumentariju pa so dodali klaviature, za katere skrbi Neža Naglič iz benda Salamandra Salamandra, ki pa je v zadnjem času zelo dejavna tudi na cvetoči domači sceni improvizirane glasbe. Nova člana sta se očitno tako dobro ujela z dvema starejšima, Primožem Simončičem in Iztokom Vidmarjem, da smo dokaj kmalu po ustalitvi nove formacije dobili tudi nov Lolitin album.

»Arcnije iz Gromke« so bile kajpak posnete na koncertu v znanem metelkovskem klubu, in sicer letos februarja. Album je izšel v samozaložbi oziroma pri »Home Recordings«, kakor so duhovito poimenovali lastno produkcijo. Že ob pogledu na seznam skladb se zavemo, da nas čaka presenečenje; na albumu je namreč le pet komadov, ko pa damo cedejko v igralnik, ugotovimo, da so skladbe – ne le po Lolitinih standardih – zelo dolge, saj se tri skladbe zaključijo pri nekje okrog desetih minutah, kar dva naslova pa se zasukata tja do 20 minut!

Tako nam veterani domače novojazzovske scene na novem albumu ponujajo ne le novo zasedbo, marveč tudi nov pristop. Prav dve najdaljši skladbi dobro povzameta bistvo nove Lolite. Struktura glasbe je dosti bolj ohlapna, veliko več je slišati svobodnjaških potez in manj energičnih groovov, značilnih za bend. Ritmično in harmonično se skladbe sukajo v več smeri hkrati, da bi le v kakih izbruhih dobile bolj prepoznavno formo. Večji je poudarek na enakopravni igri vseh članov, na spontanem muziciranju, poglabljanju zvočne tvarine in izjemni interakciji članov. Občutek imamo, da komadi nastajajo sproti na odru, v vrtinčenju tem, podajanju občasnih fraz, ki se v teku muziciranja prelamljajo in spreminjajo, medtem ko enkrat dobivajo na intenzivnosti, se drugič spet razpršijo v drobce odzvenov.

Bend je spletu novih skladb, ki na posnetkih ohranjajo zgoščenost prizadevnega koncertnega muziciranja, dodal eno že znano, in sicer komad Lila 2/II z albuma Triple X, ki je znatno razširjen in podaljšan. V njem je znana orientalska fraza le iztočnica za številne zasuke, v katerih se nekateri inštrumenti občasno umaknejo, medtem ko preostali zapletajo in razpletajo zgoščeno, intenzivno mrežo zvokov, odmevov in odcepov, ki za vsakim vogalom prinesejo kaj novega. Denimo nakazano melodijo znanega standarda »A Night in Tunisia«, ki ponikne tako hitro, kot se je pojavila. Basist odloži bas in prime za kitaro ter po njej prebira rezke, malone bluesovske teme. Pianistka v enem hipu ubere meandrirajočo, razmišljujočo temo, spretni bobnar pa nenehno sledi spreminjanjem in si tudi sam za nekaj časa privošči vodenje komada.

Nova različica tega komada nam tako rekoč manifestno ponazori nove smernice Lolite. Svobodnejša forma je zamenjala bolj jedrnato, iščoče melodijske linije tiste bolj všečne in na rifih temelječe, čvrst groove pa razdelani in razdrobljeni ritmiki. Spremembe pričajo o želji po nenehnem raziskovanju, širjenju in dopolnjevanju tako zvoka kot smernic ustvarjanja. Tisti, ki Loliti sledimo že vrsto let, smo z novo zvočno podobo še kako zadovoljni, saj z močno, svežo in nadvse intenzivno ter odlično odigrano godbo kljub veteranskemu statusu ohranja mesto v prvih vrstah boja za nove zvoke.

Vsem spremembam navkljub ohranja bend v zvenu ravno zadostno mero razpoznavnosti, da bo z novo muziko očaral stare privržence, nemara pa pritegnil tudi nove poslušalce. Struktura Lolitine nove muzike pa kljub zaokroženosti pušča odprto platformo za morebitne nove spremembe.

pripravil Mario Batelić


Komentarji
komentiraj >>