Predsednik sodišča v Kairu Ahmed Refat je kmalu po današnjem nadaljevanju sojenja nekdanjemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku prekinil obravnavo in sojenje preložil na 5. september. Refat je ob tem odločil, da bo v nadaljevanju sojenje potekalo za zaprtimi vrati, s čimer naj bi zaščitili javni interes, prav tako pa je odredil, da bodo sojenje Mubaraku združili s procesom proti nekdanjemu Mubarakovemu notranjemu ministru Habibu al Adliju. Obtožnica namreč tudi al Adlija, tako kot Mubaraka, bremeni odgovornosti za uboj protestnikov med januarsko protivladno vstajo v Egiptu. Z združitvijo procesov, naj bi bilo ugodeno eni glavnih zahtev odvetnikov, ki zastopajo svojce žrtev množičnih protestov.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je na obisku v Sarajevu predstavnikom Bosne in Hercegovine izrazil pričakovanje, da bo Bosna kot trenutna nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov podprla prizadevanja za sprejem Palestine v Združene narode kot polnopravne članice. Kot je znano, bodo palestinski predstavniki na septembrskem plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov vložili zahtevo za priznanje državnosti Palestine, pri tem pa pričakujejo tudi popolno podporo Bosne in Hercegovine. Bosanski zunanji minister Sven Alkalaj je poudaril, da bo predsedstvo Bosne in Hercegovine še preučilo, kakšno stališče bo sprejelo glede priznanja Palestine, in namignil, da bodo pri tem verjetno sledili politiki Evropske unije.
Organizacija Human Rights Watch je, kot smo že poročali v OFF-u, izdala poročilo o stanju v Somaliji, v katerem krivdo za zločine in poslabšanje položaja prebivalstva očita tako uporni milici al-Šabab kot enotam prehodne vlade in Afriške unije. Združenim narodom, Združenim državam Amerike in Evropski uniji pa poročilo očita, da niso storili dovolj, da bi se nasilje ustavilo. Govorili smo z avtorjem poročila, Benom Rawlenceom, raziskovalcem za Afriko pri organizaciji Human Rights Watch, in ga prosili, naj predstavi glavne točke poročila:
Poročilo je nastalo predvsem na podlagi več kot 100 intervjujev z begunci, večinoma iz Mogadiša, ki so se zatekli v Kenijo. S prihodom v to sosednjo državo pa težav somalijskih beguncev velikokrat ni konec:
Jutri se bo v Madridu pričelo tako imenovano svetovno srečanje mladih, nekakšen katoliški Woodstock, ki bo trajal 6 dni. Tokrat se, kot rečeno, odvija v španski prestolnici, kamor bo v četrtek prispel tudi papež Benedikt XI. Srečanje naj bi privabilo več kot milijon vernikov, ki bodo med drugim deležni še ene papeževe maše. Kot se za tak mega dogodek spodobi, bo tudi scenografija mega. Papež bo maševal na belem oltarju na odru valov, dolgem skoraj 200 metrov, osem metrov nad njim pa se dviga nekakšno ogromno drevo, izdelano iz prepletenih nitk, zlatih seveda. Španska vlada je srečanje razglasila za dogodek izjemnega javnega interesa. Tako bodo pravne osebe za svoje donacije upravičene do 80 odstotnih davčnih olajšav, kar je v času gospodarske krize in rekordne brezposelnosti v Španiji mnoge razjezilo.
Naj omenimo še eno bizarnost. Medtem ko se je pred kratkim običajna vozovnica za madridski metro, tako za zaposlene kot brezposelne, podražila za 50 odstotkov, bodo vsi udeleženci katoliškega srečanja mladih upravičeni do vozovnic s kar 80 odstotnim znižanjem. Gibanje 15. maj, ki že mesece zahteva korenite družbene spremembe, to označuje za religiozno in socialno diskriminacijo ter za jutri organizira proteste.
Predsednik vlade Borut Pahor se bo jutri v Celovcu na povabilo avstrijskega kolega Wernerja Faymanna udeležil slovesnosti ob postavitvi prvih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem v skladu z novim avstrijskim zakonom o narodnih skupnostih, nato pa se bo v Železni kapi udeležil še postavitve prvega od dveh novih dvojezičnih krajevnih napisov. Na dvostranskem srečanju bosta Pahor in Faymann po napovedih govorila predvsem o novem avstrijskem manjšinskem zakonu, kakor tudi o nadaljnjem avstrijskem spoštovanju določil Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki jih je aktualni zakon v veliki meri ponovno zaobšel. Pahor se bo srečal tudi s predstavniki vseh treh manjšinskih organizacij.
KrOFF sta pripravila Nejc Marcen in Boris Vasev.