OFF NAPOVEDNIK

Slovenija postaja Divji zahod ne samo na gospodarskem področju. Za prebivalce te nekoč mirne deželice postaja vedno bolj nevarno že preprosto sprehajanje. Kot nalašč se najdejo sovražni elementi, Janša jim pravi oblački na nebu, ki želijo za vsako ceno skaliti miroljubno uživanje v neizmernih lepotah narave. Tako s planine Porezen poročajo, da je v zadnjem mesecu medved ubil pet odraslih živali govedi in eno tele, na Soriški planini pa je samo v tem tednu ubil tri ovce. Strokovnjaki opozarjajo, da bo število žrtev morda še višje, saj sedem ovac še pogrešajo.

Medved objestnež očitno nima sočutja do nedolžnih živali, pa tudi ne razumevanja za ekskluzivno pravico človeka, da živali kolje in ubija. Tako Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga edino razumno rešitev, in sicer izredni odstrel. Ta ukrep je po njihovih trditvah utemeljen in v skladu z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Arogantnemu medvedu tako svetujemo, naj čim prej emigrira, ker mu grozi izguba statusa prostoživeče živali.

Berete OFF Program Radia Študent, ki ni za odstrel.

OFF PROGRAM

V Afganistanu obeležujejo 92. obletnico osamosvojitve države od Velike Britanije, talibani pa so dogodek obeležili z napadom na britanski kulturni center British Council v Kabulu. Odjeknilo je pet eksplozij v razponu štirih ur, ob tem pa se je tudi več ur streljalo. Ubitih je bilo osem ljudi, vsi naj bi bili policisti, deset ljudi pa je bilo ranjenih. Po pričevanjih očividcev je šlo za devet dobro oboroženih samomorilskih napadalcev. Tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid je dejal, da bodo morali Britanci, ker so ponovno vdrli v Afganistan, tudi ponovno priznati afganistansko neodvisnost.

Potem ko je včeraj Svet Združenih narodov za človekove pravice izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da bi nasilne zadušitve protestov v Siriji lahko pomenile zločin proti človečnosti, nameravajo Združeni narodi jutri poslati v Sirijo humanitarno misijo, ki naj bi ocenila situacijo v državi. Uradni Damask je po besedah vodje urada Združenih narodov za humanitarne zadeve Valerie Amos dal zagotovilo, da se bodo pripadniki misije lahko premikali prosto po državi. Sirski predsednik Bašar al Asad je sicer generalnemu sekretarju Ban Ki Moonu že sporočil, da so vojaške in policijske operacije po državi zaključene, kar aktivisti zanikajo. Al Asadu je pritrdil veleposlanik Sirije pri Združenih narodih Bašar Džafari, ki je Združene države obtožil, da skupaj s še nekaterimi članicami Varnostnega sveta vodijo diplomatsko in humanitarno vojno proti Siriji. Džafari je v nagovoru novinarjev v prostorih Združenih narodov pokazal tudi zanimanje za zgodovino:

Združeni narodi so sicer že nekajkrat poskušali spraviti svoje humanitarne opazovalce v Sirijo, a neuspešno. Sirski režim je pod vedno večjim zunanjim pritiskom. Voditelji Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Evropske unije so tako že pozvali k al-Asadovem odstopu, sirski režim pa vse te pozive krivi zviševanja napetosti v državi.

Po včerajšnjih napadih na jugu Izraela, v katerih je bilo ubitih šest civilistov in dva vojaka, je izraelska vojska že drugič z letali napadla cilje v Gazi, pri čemer je tokrat ubila najmanj šest ljudi. Čeprav je gibanje Hamas, ki je vladajoče v Gazi, zanikalo vpletenost v napade na jugu Izraela, je izraelska vojska napadla njegove stavbe na jugu Gaze ob meji z Egiptom. Palestinci naj bi po navedbah izraelske vojske na napad odvrnili z najmanj desetimi izstreljenimi raketami, dve od njih pa naj bi povzročili škodo. V napadu izraelskega helikopterja na območju južno od Rafe na meji med Gazo in Egiptom sta bila po navedbah predstavnika egiptovske vojske ubita tudi dva egiptovska policista.

Obstreljevanja so deležna tudi oporišča Kurdske delavske stranke na severu Iraka, ki so že drugi dan tarče turških vojaških letal in topništva. Turška vojska tako odgovarja na sredin napad kurdskih upornikov na jugovzhodu Turčije, v katerem je umrlo devet turških vojakov. V pokrajinah Kandil, Hakurk, Avasin Basjan in Zap na severu Iraka so tako turška letala napadla 28 tarč, topništvo pa 96.

Okoli 300.000 nezakonitih priseljencev v Združenih državah Amerike bo morda le dobilo pravico ostati v državi. Ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano je namreč napovedala revizijo primerov okoli 300.000 priseljencev, ki bi morali biti deportirani iz države. Ostali bodo lahko vsi, ki jih administracija ne bo označila za varnostno grožnjo. Večje možnosti za dovoljenje bivanja v Združenih državah bodo deležni predvsem tisti priseljenci, ki so se priselili še kot otroci, so končali srednjo šolo in se nameravajo vpisati na fakulteto. Priložnost za izpopolnitev svojih vrst pa bo imela tudi ameriška vojska, saj bodo kot manj prioritetni za izgon označeni tudi vsi nezakoniti priseljenci, ki se želijo vpisati v njene vrste. Zagovorniki reforme priseljevanja Obamovo administracijo obtožujejo, da izganja preveč priseljencev brez potrebnih dovoljenj. Teh je v Združenih državah sicer okoli 11 milijonov.

Odgovorni urednik tednika Demokracija, nekoč glasila stranke SDS, Metod Berlec, je na spletnem portalu tednika pisal o novem gibanju z imenom Preporod, ki naj bi se ustanavljalo na levici. Po trditvah Berleca naj bi bila glavna oseba gibanja Marta Kos Marko, sicer sestra Draga Kosa, gibanju pa so se, tako trdi Berlec, pridružili tudi predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, Manca Košir, Spomenka Hribar in drugi. Iz kabineta predsednika Računskega sodišča so nam na vprašanje, ali drži, da se je Šoltes pridružil temu gibanju, sporočili, da gre za očitno za videnja in da parapsihologija ni domena predsednika Računskega sodišča. Govorili smo tudi s Spomenko Hribar, ki je sicer za Preporod slišala, a prav tako zanikala, da bi bila z njim povezana. Berleca smo zato vprašali, na podlagi kakšnih informacij je zapisal te trditve:

O rekonstrukciji levice je nedavno sicer pisala Liberalna akademija. Kot je zapisal njen izvršni odbor, je skrajni čas za rekonstrukcijo vlade in za premišljeno spremembo političnih konceptov. Dodali so, da politična levica ni izgubila volivcev, ampak da so volivci izgubili levico, ki bi ji lahko zaupali. S tem pozivom se strinja tudi poslanec Zaresa, Franco Juri:

Podobne sintagme smo poslušali tudi ob ustanovitvi stranke Zares. Se da razumeti takšne pozive po rekonstrukciji levice tudi po več letih njenega obstoja kot nezaupnico delovanju Zaresa?

Poslanka Socialnih demokratov, Julijana Bizjak Mlakar, je vložila amandma k predlogu zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki ga je državni zbor v prvi obravnavi sicer julija že podprl. Bizjak Mlakarjeva predlaga, da bi se omogočilo možnost uvedbe in izvedbe finančne preiskave za dejanja od leta 1990 naprej. Sedanji predlog zakona glede predkazenskega postopka, ki se je začel pred uveljavitvijo zakona, namreč predvideva možnost uvedbe finančne preiskave le, če od začetka postopka ni preteklo več kot pet let. To je za Bizjak Mlakarjevo absolutno premalo.

Poslanci državnega zbora bodo ob 16. uri na seji obravnavali odstop Katarine Kresal z mesta notranje ministrice. Premier Pahor je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju sicer v sredo poslal obvestilo o odstopu Kresalove, po parlamentarnem poslovniku pa se morajo poslanci seznaniti z odstopom ministra v sedmih dneh potem, ko predsednik parlamenta prejme premierovo obvestilo o odstopu. Poslanci tako ne morejo uživati v parlamentarnih počitnicah, ki sicer še trajajo.