Ultimat za predajo, ki so ga libijski uporniki postavili Gadafijevim privržencem v mestu Sirta in naj bi se iztekel v petek, je bil podaljšan. Uporniki naj bi že obkolili mesto in dali podpornikom režima še en teden za pogajanja o dogovoru. Eden od predstavnikov nacionalnega prehodnega sveta, Mohammad Zawawi, je za agencijo Reuters dejal, da je do zamika ultimata prišlo zaradi napredka pri pogajanjih. Ni jasno, kako odločeni za boj so še Gadafijevi privrženci. V sredo sta dva njegova sinova, Saif al Islam in Saadi, podala nasprotujoči si izjavi. Prvi je obljubljal boj do smrti, drugi pa zagovarjal pogajanja z uporniki. Alžirski mediji poročajo, da je Gadafi iskal pribežališče v sosednji Alžiriji, vendar predsednik Abdelaziz Bouteflika bojda ni želel odgovoriti na njegov telefonski klic. V Alžirijo pa so v začetku tedna že pobegnili Gadafijeva žena, dva izmed njegovih sinov in hčerka.

Evropska Unija je sklenila odmrzniti premoženje 28ih libijskih podjetij. Visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton je povedala, da bodo sredstva namenjena za pomoč novim libijskim oblastem pri obnovi države in za zagon libijskega gospodarstva. Med podjetji, ki so bila umaknjena s seznama, za katere je veljala zamrznitev, je več libijskih pristanišč, banke in podjetja iz energetskega sektorja. Glede na to, da so premoženje, strateško gledano, odmrznili pomembnim gospodarskim podjetjem, ki bi Zahodu omogočila nemoteno poslovanje, kakršno je bilo pred vojno v Libiji, pa je dokaj vprašljiva izjava Ashtonove, da gre pri tem za jasen znak odločenosti Evropske unije, da podpre libijsko ljudstvo in pomaga libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je v poročilu, ki zajema globalno vojno proti terorizmu po terorističnem napadu 11. septembra 2001 v Združenih državah ugotovil, da je bilo zagrešenih veliko novih zločinov, med katerimi so bili številni prikriti. Hammarberg se sprašuje, ali so bili odgovori pristojnih na napade pravilni in učinkoviti. Kot je zapisal, se tragične napake ne kažejo v odločenosti, da bi Združene države zagotovile ustrezno kaznovanje odgovornih in preprečile, da bi se podobni dogodki ponovili, temveč v uporabi napačnih metod za dosego teh ciljev.

Ugotavlja tudi, da so evropske države odigrale pomembno vlogo v protiteroristični strategiji ameriške obveščevalne agencije CIE. S tem, ko so dovolile, ščitile in sodelovale v operacijah CIE so kršile temelje evropskih pravosodnih sistemov in številne človekove pravice. Komisar pa ni do evropskih držav kritičen le zaradi tega. Dodaja, da doslej še nobena evropska država ni preiskala okoliščin takšnih dogodkov in vloge, ki so jo odigrale posamezne evropske tajne službe. Evropske vlade so, kot piše Hammarberg, ravnale v skladu z ameriškimi željami ter preprečile ustrezne preiskave. Sporočilo je po njegovem jasno: dobri odnosi med varnostnimi službami imajo prednost pred preprečevanjem mučenja in drugih hudih kršitev človekovih pravic.

Vrhovno kolumbijsko sodišče je v primeru leta 1989 umorjenega nekdanjega ministra za pravosodje, Luisa Carlosa Galana, na 24 let obsodilo Alberta Santofimia, nekdaj tesnega sodelavca barona narko kartelov Pabla Escobarja. Oba sta bila sicer največja tekmeca na predsedniških volitvah leta 1990. Ena od prič je dejala, da se je Santofimio večkrat srečal z Escobarjem in ga pogosto pozival, da bi Galana ubil. Santofimio je prepričeval Escobarja, da bi v primeru predsedniške zmage Galana okrepil boj proti trgovini z drogami in izročil Escobarja Združenim državam Amerike. Galan je bil ubit med predsedniško kampanjo v bližini glavnega mesta Bogota leta 1989.