OFF NAPOVEDNIK

Fotografije razposajenega piknika vinjenih domnevnih tajnih agentov na proslavi 50. obletnice krovne slovenske vohunske organizacije so pravi povod, da se zavedno znebimo vseh predsodkov, ki smo jih imeli o naših sosedih, piše kolumnist hrvaškega Jutarnjega lista.

Skrajni čas je, da dojamemo, da niti Slovenci niso več to, kar so bili. Ali pa morda v resnici Slovenci nikoli niti niso bili takšni, za kakršne smo jih imeli. Od kdaj Slovenci niso več to, kar so bili, se sprašuje avtor glose v zagrebškem časniku.

Poklical je "romantičnega upornika, pesnika in kantavtorja" Zorana Predina in skupaj sta nato ugotovila, da niti Hrvati niso več tisto, kar so bili - vsaj v košarki.

"Hrvatov ni več na evropskem prvenstvu košarkarjev v Litvi, najboljša slovenska igralca Smodiš in Ožbolt pa bosta v prihodnje branila barve Cedevite in Zagreba," je ugotovil Predin. Poudaril je, da je družina Kostelić kot vihar pometla s slovenskim smučanjem, hokejisti pa so v isti ligi. "V vodo so padli tudi predsodki, da so Slovenci mala malica za Hrvate v nogometu in košarki," ugotavlja avtor.

"Čeprav datum slovenskih parlamentarnih volitev še ni znan, se je kampanja očitno že začela. Po vsem sodeč bo lahko izjemno umazana. V medije vsak dan pricurljajo informacije, ki so škodljive za eno ali drugo stran," so še zapisali v Jutarnjem listu.

Tole je OFF-program Radia Študent. Slovenci se seveda spreminjamo. Enaki bomo le, ko se bomo ob naslednji priložnosti privoščljivo naslajali nad tegobami katerihkoli mejakov. To je večno.

OFF PROGRAM

Borut Pahor je predstavil predloge za pet ministrskih kandidatov ter kandidatno listo, ki jo hkrati pošilja v državni zbor. Ta bo o njih predvidoma odločal na redni seji, ki se začne devetnajstega tega meseca. Imena kandidatov so bila sicer neuradno že znana, Pahorjevim predlogom pa je v sredo zeleno luč dalo tako predsedstvo SD-ja kot tudi izvršni odbor LDS-a.

Lista kandidatov je taka: za ministra za gospodarstvo Tomaž Orešič, za vodenje visokošolskega ministrstva Tamara Lah Turnšek, za ministra za notranje zadeve Branko Janc, za ministrico za javno upravo Zdenka Vidovič in za ministra za kulturo Samo Bevk.

Pahor je med sejo predsedstva v sredo novinarjem pojasnil, da se bo po tem, ko bo listo kandidatov posredoval poslankam in poslancem, zelo hitro odvrtel proces odločanja o njih. To, da na njih veže zaupnico, se mu zdi, citiramo, "pošteno pa tudi odgovorno, saj na ta način dobim odgovor na vprašanje, ali ta vlada uživa dovolj veliko podporo v državnem zboru." Če lista namreč dobi podporo, predčasne volitve skoraj zagotovo odpadejo.

Tema številka dve: odmevi po sredini parlamentarni podpori vladnemu predlogu interventnega zakona, ki je dobil tudi dopolnilo o 4-odstotnem znižanju plač v javnem sektorju, ne pojenjajo. Sindikate je razburila predvsem soglasna podpora dopolnilu prisotnih poslancev na odboru za lokalno samoupravo. Predstavniki zaposlenih v javnem sektorju se kljub temu ne zgledujejo po italijanskih kolegih. Videti je, da zaenkrat previdno čakajo na odzive vlade ter parlamentarnega odbora za finance. Previdnost je seveda razumljiva. Morebitna sindikalna referendumska pobuda bi bila zelo tvegana. Ali ste za to, da se javnim uslužbencem plače znižajo? Dobrih 150.000 zagotovljenih glasov PROTI verjetno ne bi bilo dovolj.

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je izstopil iz stranke LDS. Kot je zapisal v svoji izstopni izjavi, so, citiramo, "razlike v pogledih na najpomembnejša družbena, gospodarska in politična vprašanja" med vodstvom stranke in njim postale prevelike.

Kavčič je bil sicer že nekaj časa kritičen do vodstva stranke in Katarine Kresal. Na majskem volilnem kongresu je bil tudi njen predsedniški protikandidat. Potem ko sta računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije odkrila nepravilnosti pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, pa je Kavčič menil, da bi morala Kresalova odstopiti z mesta predsednice stranke. Prerojeni Kavčič prihodnjega sodelovanja z opozicijo ne izključuje. Če seveda SDS verjame v možnosti preporoda tipičnega predstavnika komunistične kontinuitete.

V Sloveniji se je gospodarska aktivnost v prvem in drugem četrtletju letos zelo skromno povečala, za 0,1 odstotka, še naprej jo spodbuja izvoz, zavira pa gradbeništvo. Razmere na trgu dela so se medtem v prvem polletju stabilizirale, a ostajajo slabše kot pred letom, v najnovejši številki Ekonomskega ogledala navaja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Konec julija se je po izločitvi sezonskih vplivov po nekajmesečnem padanju število brezposelnih zopet povečalo, tako da je bilo brez dela 107.562 oseb.

V drugem četrtletju se je bruto plača glede na predhodno četrtletje povečala za 0,2 odstotka. V javnem sektorju povprečna bruto plača že leto in pol stagnira, rast v zasebnem pa se umirja od lanskega prvega četrtletja, ki ga je zaznamoval dvig minimalne plače. Vse manj je prisoten tudi učinek spremembe v strukturi zaposlenih, še ugotavljajo v Umarju.

Kriza, ideološki boji in nekaj terorja. Podobne teme - druga stran Atlantika. Z Aljaske se javlja RŠ-dopisnica, Lidija Poljaček.



Republikanski predsedniški kandidati so se v sredo zvečer pomerili pred kamerami televizije NBC. Debata je minila v znamenju dvoboja med vodilnima na javnomnenjskih anketah, Mittom Romneyjem ter Rickom Perryjem. Po mnenju ameriških analitikov jo je predvsem zaradi prepira okrog sistema zveznih pokojnin bolje odnesel bolj izkušeni Romney.

Perry je vztrajal, da je sistem zvezne pokojnine v Združenih državah Amerike navadna piramidna shema in da bi države morale imeti pravico, da iz njega izstopijo. S tem se ne strinja velika večina Američanov. Romney je zgrabil priložnost in zatrdil, da je sistem uspešen program, ki ga je treba le izboljšati, ne pa ukiniti.

Soočenje so seveda zaznamovali tudi napadi na Obamo, vsi kandidati po vrsti pa so prisegli, da bodo takoj po nastopu položaja odpravili zdravstveno reformo iz leta 2010. Prav tako so prisegali, da ne bodo višali davkov.

Siceršnje stanje duha med republikanskimi volivci pa je nazorno pokazal velik aplavz ob vprašanju Perryju, ali lahko mirno spi glede na to, da je podpisal največ usmrtitev v Združenih državah Amerike. Aplavz je bil namenjen usmrtitvam, Perry pa je dejal, da bo vsak, ki pride v Teksas zagrešit hud zločin, doživel najhujšo kazen.

Oglasil se je Moamer Gadafi in zavrnil poročila, da je pobegnil v sosednji Niger. Gadafi je v telefonskem javljanju, ki ga je davi predvajala sirska televizija Arai, omenjene navedbe označil kot "psihološko vojno in laži" ter obljubil, da bodo njegove sile premagale zvezo Nato in libijski nacionalni prehodni svet. Vlada v Nigru je sicer sporočila, da ni zmožna zapreti meje s severno sosedo Libijo. Dodaja, da Gadafi meje ni prečkal, prav tako pa tudi ni zaprosil za dovoljenje za vstop.

Kdo pravi, da služb ni. Nasa bo, glede na poročilo Nacionalnega raziskovalnega sveta, v prihodnje potrebovala več kot le 60 astronavtov, kolikor jih želi zadržati v prehodnem času po upokojitvi svojih raketoplanov, predvsem za delo na mednarodni vesoljski postaji. Leta 2000 je Nasa zaposlovala 150 astronavtov, takrat pa so tudi zadnjič najeli devet novih.

Američani se bodo v naslednjih letih na vesoljsko postajo vozili z ruskimi raketami sojuz. Vendar pa so tudi Rusi začasno prekinili vesoljske polete, ker se je avgusta ponesrečila izstrelitev tovorne rakete, ki se je zrušila v Sibiriji. Če bo premor trajal predolgo, bodo morda morali postajo, na kateri je bila v zadnjih enajstih letih vseskozi človeška posadka, začasno zapustiti.

Zaključujemo s pogledom nazaj in naprej. Konec tedna boste bombardirani z enajstim septembrom. Pred desetletjem sta padla newyorška dvojčka in pustila globoke globalne sledi. Po njih je v tem času hodil tudi novinar Dela, Boštjan Videmšek, ki je pot popisal v knjigi „Vojna terorja - deset let po 11. septembru, poročilo priče“. Knjiga je že na policah. Boštjan Videmšek: