Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZDA: SLOVENIJA – “MAJHNA, OMEJENA DEŽELA” (1705 bralcev)
Četrtek, 8. 9. 2011
Igor Mekina



Odkrivanje novih depeš na strani WikiLeaksa nam je odkrilo marsikaj novega tudi o Sloveniji. In to na dva načina – tako s tem, kar je bilo na objavljeno kot tudi s tem, kar je nato bilo – ali ni bilo – prevedeno in objavljeno v Sloveniji. Povedano preprosto – slovenski “mainstream” mediji so seveda v skladu z lastnimi kriteriji izbirali, kaj predstaviti slovenski javnosti in kaj ne. Običajen kriterij bi seveda morala biti “zanimivost” vesti, vendar je ta pojem v medijih zelo raztegljiv.

Tako raztegljiv, da včasih mediji objavljajo različne, samo na prvi pogled “izjemno zanimive” informacije, v resnici pa s svojim “izbiranjem”, nerazumevanjem zapisanja ali preprostio “filtriranjem” za nekatere neprijetnih sporočil zelo selektivno oblikujejo naše zaznavanje realnosti. Vse to velja tudi za najnovejšo serijo 38 slovenskih depeš, objavljenih na Wikileaksu, kjer so ameriški diplomati o Sloveniji napisali marsikaj – od tega, da Slovenci v nasprotju z zakonom še zmeraj radi telefoniramo v avtomobilih, do nazornih opisov servilnosti slovenskega zunanjega ministrstva, ocen diplomatov o posameznih politikih.

Kljub temu je cela vrsta zanimivih zadev ostala izven zazanave javnosti. To velja tudi za depešo z dne 1.3.2010, ki sporoča, da je OMLT, “operativna skupina za mentorstvo” Slovenske vojske za operacje v Afganistanu pripravljena za angažiranje v oktobru, ter “da je na meniju logistika.” Slovenski vojaki so namreč s prevzemom “mentorske skupine” dobili nove naloge. Če so do tedaj predvsem urili afganistanske vojake, so se po zagonu mentorske skupine z njimi podali tudi v boj. Z drugimi besedami: prvič po letu 91 je Slovenija na ta način aktivno sodelovala v vojni.

Odpravnik poslov ZDA v Sloveniji Brad Freden je v Washington sporočil, da mu je obrambna ministrica predstavljala velik ”izziv” za slovenske zračne sile in vojsko, pri čemer naj bi največjo zaskrbljenost povzročila potreba po takojšnji nabavi oklepljenih vozil, za nakup katerihbi sicer potrebovali celo leto. V nadaljevanju piše, da bi druge zahteve, za nočne daljnoglede, laserske merilce in komunikacijsko opremo lahko sledile, ko bo Slovenija “prediskutirala naučene lekcije s Hrvaško in Madžarsko, ki sta že vodili mentorski skupini.” Obrambna ministrica je ob tem sporčila ZDA, da bo “prepričevanje o vrednosti in pomenu mentorske skupine na domači fronti, skupaj z zagotavljanjem logistike in opreme težka naloga. Poudarila je povezanost v slovenski družbi in kako niso prizadete samo družine vojakov, temveč tudi prijatelji skupnosti. “ Konec citata.

Nato sledi odlomek o poročilu Samuela Žbogarja, ki je ameriškemu odpravniku poslov dejal, da je “uspel prepričati nekatere od bolj skeptičnih poslancev, da bi razumeli urgentnost misije ISAF in kako lahko Slovenija dvigne kvaliteto priospevka ISAF-u, ne da bistveno poveča število nameščenih vojakov.” Nato sledi komentar odpravnika poslov. “Tega angažiranja ne bi bilo brez podpore ameriške vlade…Ministrstvo za obrambo ima denar, toda potrebovali bodo našo pomoč za pridobitev vozil – z nakupom ali najemom, iz ZDA ali iz tretjih držav, da bi bila nared do oktobra.” Konec citata.

Ameriški odpravnik poslov nato kot najtežjo nalogo navaja “kako prodati idejo skeptični javnosti” in opozarja, kako je potrebno biti pripravljen na žrtve. “Apeliramo na vlado, da se pripravi na to možnost, še posebej na fronti odnosov z javnostmi” opozarja ameriška depeša. V podobni depeši z dne 2.2.2010 in naslovom “Investiranje v zaveznika” ameriško veleposlaništvo znova poroča o slovenskem prevzemu “mentorske” skupine v Afganistanu.

“Naš urad za javne zadeve tesno sodeluje s sodelavci iz ministrstva za obrambo in zunanje zadeve, da bi vladi pomagali oblikovati svoje sporočilo še zmeraj skeptični slovenski javnosti in parlamentu,” piše v depeši. “Slovenija je zahtevala ameriško pomoč pri izvedbi obiska predsednika vlade v Afganistanu marca. Obisk predsednika vlade je kritičnega pomena pri njegovih naporih za zagotovitev javne in parlamentarne podpore za slovensko prvo misijo “izven žic” v Afganistanu in za naše napore, da ohrabrimo Slovenijo, da v mednarodni areni igra bol aktivno vlogo,“ piše v depeši.

Veleposlaništvo je takoj zatem “močno podprlo” slovenske zahteve in dodalo, da bo zaradi zadnjega prevzema mentorske skupine v Afganistanu “število slovenskih vojakov v Afganistanu naraslo skoraj za 50 odstotkov”, vse to pa “s strani dežele, ki ima komaj dva milijona prebivalcev.” Še pomembneje se je ameriškemu veleposlaništvu zdelo to, da je Slovenija namestila vojake “brez funkcionalnih omejitev in to prvič v svoji zgodovini.” “pošiljanje njihovih vojakov v nevarnost zaradi NATA je velik korak te majhne, omejene dežele. Simbolizira sprejemanje deljene odgovornosti in deljenih tveganj te nacije, ki se je po neodvisnosti leta 1991 le počasi ločevala dolgotranih ostankov jugoslovanske neuvrščenosti in angažiranja izven udobnega okolja domačega napredka. Z našo podporo bi Slovenija lahko postala celo druga Danska : majhen evropski zaveznik, ki v mednarodnih razmerah igra nesorazmerno veliko vlogo. Brez naše podpore se bodo najverjetneje usmerili v samozadovoljstvo v avstrijskem stilu.” Konec citata.

Odpravnik poslov konča z oceno, da bo v prihodnosti v tujino lahko odposlali tudi odlično slovensko poljsko bolnico in zaprosilom, da ameriška vojska organizira “brezplačno kriožno potovanje za slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja in obrambno ministrico Ljubico Jelušić v Afganistanu”, ki naj bi se jima pridružil “najmanj en novinar.”

Kaj nam torej kaže vse zapisano ? Kaže nam, povsem jasno, da je slovenska vlada najprej poslala svoje vojake v Afganistan, šele nato pa za njih iskala primerno opremo. Kar se nekako že po logiki seveda ne zdi povsem pravilen vrstni red. Kaže nam tudi, da je bilo to storjeno na zahtevo ZDA. Depeše nam tudi kažejo, da slovenski in ameriški organi tesno sodelujejo in bijejo nekakšno “medijsko bitko” z domačimi, slovenskimi mediji. Depeše nam dokazujejo laži našega zunanjega ministra, ki je pred parlamentarnim odborom trdil, da bo Slovenija z novimi nalogami povečala kvaliteto svojega vojaškega prispevka, ne da bi povečala število vojakov.

Že v naslednji depeši ZDA pa je jasno zapisano, da novo angažiranje pomeni za polovico večje število angažiranih vojakov. Hkrati pa nam ti podatki razkrivajo, kako je slovenska vlada vsaj navidez “poceni” želela zadovoljiti ZDA, saj je novo, nevarnejšo misijo prevzela zato, da ji ne bi bilo potrebno povečati števila vojakov. Povedano preprosto – raje je tvegala življenja slovenskih vojakov, kakor da bi povečala število vojakov, ki bi še naprej opravljali svoje naloge “za žico”, v varnih vojašnicah. Ob tem pa ZDA Slovenijo že danes vidijo kot nekakšno “Dansko”, malo državo z neproporcionalno velikim številom vojakom v tujini. Za povrh pa je Sovenija za Američane očitno država, ki je “omejena”. Dobesedno. Izraz, ki so ga uporabili v veleposlaništvu namreč lahko pomeni tudi duševno omejenost.

Še kaj? Seveda. Vsega zapisanega namreč znova, iz vrste vsem znanih razlogov, niste uspeli prebrati v vodilnih slovenskih medijih. V njih pa med drugim sedijo tudi novinarji, ki so jih ameriške sile tako kot obrambno ministrico že večkrat peljale na “brezplačno krožno potovanje” do Afganistana.

Terminal je pripravil Igor Mekina



Komentarji
komentiraj >>